Ob, in o poslanici predsednika DZ Igorja Zorčiča ob dnevu upora proti okupatorju

Ljubljana, 27. april 2022 – Dan upora proti okupatorju (včasih samo Dan osvobodilne fronte ali Dan OF) je državni praznik, ki se v Sloveniji praznuje 27. aprila. Ob prazniku je na državljane svoj pogled na ta praznik naslovil svojo poslanico predsednika DZ Igorja Zorčiča, ki je v njej zapisal: 

»Slovenski narod je globoko zavezan k ideji miru in svobode, k medsebojnemu spoštovanju in solidarnosti vseh ljudi in narodov. Nikoli nismo začeli vojne, smo se pa v svoji zgodovini neprestano upirali krivicam in se v številnih vojnah borili za pravo, pravično stvar, in – zmagali. Na pravo stran zgodovine smo Slovenci stopili tudi leta 1941, ko smo se skupaj z zavezniki uprli grozečemu terorju nacizma in fašizma, ki sta morila, uničevala in teptala našo domovino kot tudi Evropo in preostali svet.

Tako se na današnji državni praznik, dan upora proti okupatorju, spominjamo dogodkov 27. aprila 1941, ko je bila v hiši književnika Josipa Vidmarja v Ljubljani zgolj deset dni po strahopetni vdaji tedanje jugoslovanske kraljeve oblasti in 14 dni po okupaciji Slovenije ustanovljena Protiimperialistična fronta oziroma Osvobodilna fronta slovenskega naroda, kot je bila kasneje preimenovana. V OF so se povezali domoljubi, slovenski politiki in književniki, ljudje različnih političnih in svetovnih nazorov, a s skupno, gorečo željo po mirnem in svobodnem življenju na »svojem«.

Tako se z venci, ki jih danes slovesno polagamo k spomenikom NOB širom države, simbolno zahvaljujemo padlim junakom za njihovo neprecenljivo dejanje osvoboditve slovenskega ozemlja in Slovencev v drugi svetovni vojni. Žrtve zgodovinskega boja za svobodo in obstoj ne smejo biti nikoli pozabljene. Hkrati pa nas položeni venci spominjajo, da je bil temeljni kamen za »začetek organiziranja slovenske državnosti«, položen ravno z ustanovitvijo Osvobodilne fronte. Iz tega zgodovinskega spomina na junaštva partizanskega gibanja v Narodnoosvobodilnem boju so pol stoletja kasneje v slovenski osamosvojitveni vojni pripadniki Teritorialne obrambe, vojaki, miličniki, naborniki in številni drugi črpali ponos, samozavest in samozaupanje v uporu proti agresorski JLA.

Da je svoboda ena naših največjih vrednot, smo dokazali tudi na teh državnozborskih volitvah, ko se državljanke in državljani niso pustili preslepiti z vladnimi “bombončki”, pač pa so svoj glas dali upanju v demokracijo, spoštljivo in pravično oblast ter svobodo medijev. Dali pa so tudi glas proti reinterpretaciji zgodovine, omalovaževanju narodnoosvobodilnega boja in na drugi strani poveličevanja kolaborantov. In glas za Evropo, ki temelji na demokraciji, svobodi in vladavini prava.

Leta po koncu zadnje vojne v nekdanji Jugoslaviji smo že začeli verjeti, da je Evropska unija tista prava, mehka sila, ki zagotavlja mir, stabilnost in blaginjo 450 milijonom njenih prebivalcev in državam v soseščini. Toda pred dvema mesecema je bil z napadom Rusije na neodvisno in suvereno Ukrajino mir na stari celini brutalno pokopan. V luči ukrajinske vojne je letošnji dan upora proti okupatorju še toliko bolj pomenljiv, saj vnovič potrjuje pomen miru in sodelovanja ter solidarnosti med narodi, še posebej ko gre za nasilno spreminjanje mednarodnega reda. Slovenci smo tudi tokrat izkazali solidarnost s trpečim ukrajinskim narodom, slovenska politika pa z vsemi diplomatskimi napori podpira ukrajinska prizadevanja za čim prejšnji mir. Prepričan sem, da Slovenija kot članica zveze NATO v okviru svojih pristojnosti in zmožnosti tvorno prispeva k doseganju miru v Ukrajini in da bo še naprej izvajala svoje temeljno poslanstvo zaščite slovenskega naroda in ozemlja, pri čemer pa mora država skrbeti za njeno kadrovsko, strokovno in materialno opremljenost.

Imamo odlične razvojne potenciale, zato si prizadevajmo za njihovo uresničitev. V spremenjenem mednarodnem okolju, ki ga vse bolj zaznamujejo posledice podnebnih sprememb, migracije in zdaj še rusko-ukrajinska vojna, bo ta naloga izjemno zahtevna, vendar ne dvomim, da se bomo tudi tokrat, kot vselej ob težkih trenutkih, zmogli poenotiti o trajnostni razvojni poti Slovenije, v kateri nihče ne bo spregledan in preslišan.

Naj nas torej današnji praznični dan napolni s hvaležnostjo in ponosom na zmage, ki smo jih kot narod že izbojevali. Hkrati pa naj bo dan poln upanja v napredno, demokratično, prijazno Slovenijo za vse generacije ter za mir v svetu.«

Lepo zapisno! A velja dodati, ki temu prijaznemu in pozitivnemu zapisu, da marsikaj pri nas še vedno ni tako idilično, kot zapiše v svoji poslanica predsednik Državnega zbora Igorja Zorčiča, ki je po nedeljskih volitvah to eden pod njegovih zadnjih političnih poslanic, vsaj v svojstvu predsednika DZ.   

Dan upora proti okupatorju (včasih samo Dan osvobodilne fronte ali Dan OF) je državni praznik, ki se v Sloveniji praznuje 27. aprila. Na dan 26. aprila leta 1941 je bilo v Ljubljani dogovorjeno, da se ustanovi organizacija odpora (člani KPS so jo imenovali Protiimperialistična fronta), ki se je po nemškem napadu na Sovjetsko zvezo 22. junija 1941 preimenovala v Osvobodilno fronto slovenskega naroda. OF je bila sicer ustanovljena dan prej, 26. aprila 1941, v hiši književnika Josipa Vidmarja, kjer so se sestali predstavniki nekaj političnih strank in kulturnih delavcev.

Velja dodati še to, da v samostojni Sloveniji ta praznik levi in desni politični pol deli, namesto, da bi ga povezoval. Kdaj bo narod toliko dorasel, da bo svoje pozitivne dosežke znal spoštovani in negativne obsoditi pa bo določil le čas in ne ljudje, ki nočejo preteklosti umerjeno in preudarno oceniti./LN/

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s