Ljubljana, 31. maj 2022 – Ko sporoča Zdravniška zbornica Slovenije, bo ta, na podlagi določil Zakona o zdravniški službi-I, s 1. junijem začela izvajati javno pooblastilo preverjanja znanja slovenskega strokovnega jezika za zdravnike in zobozdravnike (v nadaljnjem besedilu: zdravnik). Omenjeni zakon določa tudi raven znanja slovenskega strokovnega jezika, ki ga mora zdravnik izkazati, in sicer pisno B2* ter ustno C1*.

Za potrebe izvajanja omenjenega izpita je Zbornica najprej v sodelovanju s Filozofsko fakulteto Univerze v Ljubljani (FF UL) pripravila predlog pravilnika o preizkusu znanja slovenskega strokovnega jezika za tujce. Z namenom umeritve znanja oziroma primerjave z dosedanjim načinom preverjanja smo maja izvedli “pilotni projekt preverjanja znanja slovenskega strokovnega jezika za zdravnike”.

V sodelovanju s FF UL je Zdravniška zbornica Slovenije pripravila program preizkusa jezikovnega znanja: slovenski strokovni jezik za zdravnike. Prav tako je Zbornica z javnim pozivom že pridobila izpraševalce za omenjeni izpit, tako zdravnike kot izkušene profesorje slovenščine.

Kot so zapisali v sporočilu za javnost bo izpit prilagojen zahtevam opravljanja zdravniškega poklica in bo, poleg klasičnega pisnega dela, na ustnem delu preverjanja znanja zajemal tudi preverjanje jezikovnih sposobnosti za vsakdanje delo (pogovor) v ambulanti s pacienti ter za strokovni pogovor med dvema zdravnikoma.

Prvi rok za izvedbo preverjanja znanja slovenskega strokovnega jezika bo 23. junija.

B2* – Izpit na višji ravni (B2)

Z uspešno opravljenim izpitom na višji ravni kandidat dokaže, da

• je pri sporazumevanju samostojen v večini sporazumevalnih položajev,
• razume glavne ideje v daljših kompleksnih nespecializiranih besedilih,
• se lahko pogovarja in piše o različnih temah, zna tvoriti jasno, poglobljeno besedilo in natančno razložiti svoje stališče,
• se pravilno izraža; napake, ki jih dela, ne povzročajo nesporazumov.

C1* Izpit na ravni odličnosti (C1−C2)

Z uspešno opravljenim izpitom na ravni odličnosti kandidat dokaže, da

• je pri sporazumevanju učinkovit in prepričljiv v večini sporazumevalnih položajev,
• podrobno razume zahtevnejša, dolga besedila in zanesljivo povzame glavne poudarke v njih,
• tvori daljša besedila o kompleksnih temah,
• govori naravno in tekoče,
• se pravilno govorno in pisno izraža.

In naš dodatek k sporočilu Zdravniške zbornice Slovenije. Ni kaj, če bo to tako, kot je zapisano. Je pa res, da v Sloveniji živi skoraj četrtina prebivalstva, ki bi svoje zdravnike (tiste z Balkana) bolje razumela, če bi zdravniki in zobozdravniki govorili v jeziku države, iz katere prihajajo. No, pa tudi to, da je v Sloveniji kar nekaj zdravnikov, ki v Sloveniji živijo desetletje in več, a kljub temu slovenskega jezika ne obvladajo. Nas prav zanima ali je to mogoče v Švici, Avstriji ali Nemčiji.