Dunaj, 8. junij 2022 – Danes, 8. junija, smo skočili do največjega urbanega območja v Evropi. Natančneje, s podzemno železnico smo se odpeljali na severovzhod Dunaja, kjer v 22. okrožju Dunaja nastaja mesto s srcem in možgani, v katerem je prostora za 25.000 ljudi (stanovanja), ter več kot 20.000 delovnih mest in izobraževalnih mest, in sicer v kraj Seestadt.
V več fazah se bo do leta 2030 (A vam je letnica znana? – Luka Mesec jo trobezlja, da bo do takrat sedanja vlada njim na čelu zgradila 20 tisoč stanovanj) tu, v Seestadtu, se razume na Dunaju – mesto Dunaj, ustvarilo kakovosten življenjski prostor za omenjenih 25.000 ljudi ter več kot 20.000 delovnih mest in izobraževalnih mest.
Trajnostno okrožje, ki nosi ime Seestadt, raste na podlagi inovativnih zasnov, ki jih je vredno preučiti in se zamisliti, če se razmišlja o gradnji manjših ali večjih sodobnih stanovanjskih in poslovnih sosesk. No, mesto Dunaj gradi svojo prihodnost s tem izjemno zasnovanim mestom, ki je del načrtov mesta Dunaj, ki s takšnim načinom razmišlja o svoji prihodnosti. Prihodnosti, kjer se na raznolik in odprto mesto v mestu imenovano Seestadt postavlja s tem, da bo s svojo razsežnostjo in okoljem zagotavljalo napredek Dunaju ter dobro počutje v izjemno urejeno stanovanjskem naselju tamkajšnjim »novim” Dunajčanom.
Kot pravijo snovalci Seestadta, želijo zagotoviti prostor za njihove prebivalce in aktivno mrežo inovativnih podjetij, ki bodo tu ustvarjala zelena in delovna mesta z visoko dodano vrednostjo. Drugače rečeno, Seestadt je inteligentna naložba za vlagatelje, naseljence in podjetnike. Hkrati pa bodo iskalci stanovanj tukaj našli popolno kombinacijo celote (ustrezen življenjski prostor in poslovno priložnost).
Da se ve, tu smo že tretje leto, in sicer zato, da bi spremljali, kako napreduje 5 milijardna naložba, ki bo (Ne naj, ampak bo!) dočakana leta 2030. In prišli smo tudi zato, da bi videli, kako napreduje 45 milijonov evrov vreden projekt švicarske skupine HOERBIGER Holding AG, ki postavlja na tem področju prvo industrijsko središče z več kot 500 delovnimi mesti.
Poleg švicarskega HOERBIGER-ja so se za lokacijo v Seestadtu odločila še druga podjetja. Tu naj bi bilo že zdaj 400 podjetij, in sicer od srednje velikih in številnih start-upov, raziskovalnih podjetij do največjega dunajskega neprofitnega izobraževalnega podjetja, ki bodo zagotavljala omenjenih načrtovanih 20 tisoč delovnih mest. In kar velja omeniti je tudi to, da bo tu potekal eden največjih energetskih raziskovalnih projektov v Evropi.
Lahko bi še dodali veliko zanimivosti, kot je že izgrajena in delujoča podzemna povezava s središčem Dunaja (do tja potrebujete 25 minut s podzemno železnico – U2), pa vsa dopolnila za prosti čas z umetnim jezerom, da ne govorimo o zdravstvu, vrtcih in šolstvu, ki so že zdaj tukajšnjemu prebivalstvu na voljo.
No, in čemu in komu je ta objava namenjena? Za vse tiste, ki morda mesta Seestadt nikoli ne boste videli, da bi vedeli, kako se stvari lotevajo naši sosedi Avstrijci. Pa tudi zato, kako bi se Luka Mesec, novi slovenski minister za solidarno prihodnost, moral lotiti stvari.
Zato bi bilo dobro, da se znameniti slovenski minister Luka Mesec zapelje na Dunaj do Seestadta in si v elektronski notesnik zapiše, kako je treba delovati in ne samo govoričiti, če želiš zgraditi 20 tisoč stanovanj.
Da minister Luka Mesec ne bo trdil, da noče zapravljati davkoplačevalskega denarja za tovrstna potovanja, smo se odločili, da mu mi plačamo prevoz z avtobusom do Dunaja (povratno vozovnico – stane 59.99 evra), enodnevno vozovnico (za vse javne prevoze – Wiener Linien – stane 5,8 evrov) povabili pa ga bomo tudi na dunajski zrezek s krompirjevo solato (cena 6,5 evra – v mestnih restavracijah, da se ve) ter original Sacher torto (cena 7,9 evra).
To ni podkupovanje, ker je Luka Mesec zadnji politik, ki bi bil vreden našega podkupovanja, bomo vse prijavili »neodvisni« Komisiji PK – na tem obrazcu (ker bo naš skupni znesek za njegovo izobraževanje znašal 80,19 – evra). Saj vemo, da se boste ob zapisanem zaključku nasmehnili. A mi mislimo smrtno resno./Objavo pripravila: Alenka T. Seme in Janez Temlin/Avtor videa in fotografij: Janez Temlin/