AmCham Fokus – Je zdravstvena kartica edina kartica, ki nima limita?

Ljubljana, 15. junij 2022 – Včeraj, 14. junija, so na posebnem dogodku v organizaciji AmCham Komisije za zdravstvo in kakovost bivanja z naslovom Pogled gospodarstva na slovensko zdravstvo.

Sodelujoči Urša Lakner – Policy & Public Affairs Senior Manager Adriatic Region, Pfizer in sopredsedujoča AmCham Komisiji za zdravstvo in kakovost bivanja, dr. Polona Peterle – pooblaščenka uprave, Triglav, zdravstvena zavarovalnica, Janez Bensa – solastnik in direktor, Parsek in mag. Janko Burgar – podpredsednik za strateški razvoj, Cosylab in sopredsedujoči AmCham Komisiji za zdravstvo in kakovost bivanja so izpostavili pomen stabilnega, solidarnega in finančno vzdržnega zdravstvenega sistema, ki v središče postavlja človeka in mora v prihodnje bolj izkoristiti priložnosti, ki jih prinašajo digitalizacija in tehnološke inovacije.

Mag. Ajša Vodnik, generalna direktorica AmCham Slovenija je uvodoma poudarila, da si AmCham Slovenija, tudi v sklopu osmih komisij, ki združujejo več kot 320 strokovnjakov, prizadeva biti partner v dialogu na vseh področjih. AmCham Slovenija je letošnjem letu kot ključne tematike delovanja izpostavil zdravje, znanje, mednarodno konkurenčnost, trajnost, meritokracijo in transparentnost; med vsemi zdravje postavljamo na prvo mesto. Vodnikova je opozorila na pomembnost zdravstva za življenja vseh:  »Brez dobro urejena zdravstva ni kvalitetnega življenja«. Dodala je, da več denarja v zdravstvu ne pomeni tudi avtomatičnih rešitev; nujno je pogledati kje so rezerve v organizacijah, kje se lahko gradi na učinkovitosti ter kje je mogoče s pravim upravljanjem in stroko moč doseči napredek.

Urška Lakner je spregovorila o pomenih javnega, državnega in zasebnega zdravstva. Meni, da imamo v Sloveniji izvrsten sistem javne mreže z vrhunskimi strokovnjaki. Izpostavila je vidik investicij v zdravstvo, ki jih ne smemo razumeti kot bremena ali stroške. V prihodnje bo, zaradi drugačne demografske slike, vzdržnost zdravstvenega sistema še bolj pod pritiskom zato bo na zdravstvo nujno gledati kot na gospodarsko panogo, ki se intenzivno razvija. Poudarila je, da je nujno, da se tega zaveda tudi država, le na tak način bo dostopnost oskrbe ostala na ravni, ki smo jo deležni danes.

»Javni sistem je družbeni konsenz« je poudarila dr. Polona Peterle ter dodala, da je ključnega pomena kvalitetna zdravstvena oskrba vsakega posameznika, v trenutku ko jo le ta potrebuje. Tudi ona je mnenja, da bo v prihodnje največji izziv spremenjena demografska slika ter tako zagotoviti stabilno financiranje. Ob tem poudarja zavzemanje za močan zdravstveni sistem, ki pa ga mora nadgrajevati zasebna iniciativa; takšno financiranje razbremenjuje javne vire ter tako doprinese k dostopnosti zdravstvenih storitev. Slovenija ima namreč eno najvišjih prispevnih stopenj za socialo, prispevki pa so tako dohodkovno kot medgeneracijsko solidarni; medgeneracijska vzajemnost je prisotna tudi pri dopolnilnem zavarovanju. Te pa ni pri samoplačništvu, zato je nujno, da ob transformaciji zdravstvenega sistema ta delež ne raste – ključno je upoštevati različne vidike financiranja. Poudarila je tudi pomen zdravstvene pismenosti in predpostavke, ki jo ima v glavi veliko ljudi: »Zdravstvena kartica je edina kartica, ki nima limita« ter nujnosti širšega javnega zavedanja porabe denarja, ki je namenjen slovenskemu zdravstvu.

Janko Burgar je izpostavil problematiko pomanjkanja javno zasebnega partnerstva ter načine partnerstva, ki jih lahko zasebni kapital prinese. Meni, da bi lahko višjo blaginjo proračuna ter preboj dosegli tudi na takšen način, saj bi za vloženi denar dobili več. Poleg tega je opozoril na nujnost vpeljave novih tehnologij in metod zdravljenja ter posodobitev infrastrukture.

Janez Bensa je opozoril na nujnost transformacije zdravstvenih sistemov, temelječo na uporabi dostopnih podatkov in digitalizacije, na katero pa se ne sme gledati na le kot tehnološki proces. V tem procesu pa je ključno vključevanje vseh deležnikov, ki si morajo transformacije želeti, jasno postaviti matrike in cilje ter dovoliti tekmovalnost, ki se je tudi v primeru razvoja zdravil v zadnjih dveh letih izkazala za dobro. Poudaril je, da lahko s pravim načinom transformacije na dolgi rok prihrani denar, predvsem pa čas, kar pomeni tudi skrajševanje čakalnih dob ter višjo stopnjo vključenosti bolnika v proces zdravljenja.

Samo Drnovšek iz podjetja Better je osvetili primer nacionalne infrastrukture – eZdravje, stanje v Slovenji in ključne izzive, ki nas na tem področju v prihodnje čakajo. Nujna je posodobitev programske opreme, ki bo omogočila višjo stopnjo prepletenosti podatkov, opozoril pa je tudi na nepreglednost večjih količin podatkov, ki že obstajajo, premalo sredstev, ki se namenjajo za to področje ter priložnosti, ki jih lahko ima na tem področju Slovenija.

Gregor Bezenšek, ustanovitelj Društva Vilijem Julijan je predstavil pogled bolnika na naš zdravstveni sistem. Podaril je, da je ta v mnogočem dober a bi ga bilo mogoče, sploh v primeru bolnikov z redkimi boleznimi, precej nadgraditi; predvsem v luči potrebne paliativne oskrbe za otroke z redkimi boleznimi.

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s