Ljubljana, 25. junij 2022 – Medtem ko oni tam zgoraj vse bolj ogreva, smo skočili, da založbe Mladinske knjige, ki je na svoje knjižne police postavila dve zanimivi novosti, in sicer knjigo Samo en ples, življenjsko zgodbo legendarne slovenske plesne umetnice in koreografinje Marte Paulin Schmidt – Brine (1911─2002) ter knjigo Midva ne bova rešila sveta, eseje o teorijah zarot filozofa dr. Tomaža Grušovnika.

Knjiga Samo en ples, kot že zapisano, predstavlja življenjsko zgodbo legendarne slovenske plesne umetnice in koreografinje Marte Paulin Schmidt – Brine (1911─2002) (seveda jo bolje poznajo tisti, ki poznajo del naše polpretekle zgodovine ali pa so specialisti za ples) znane tudi po njenem partizanskem delovanju, in sicer z imenom Brina, ki si ga je izmislila med drugo svetovno vojno, ko je bila članica znamenite 14. divizije.

Avtorica te zanimive knjige o enkratni umetnici in koreografinja pa je dr. Malina Schmidt Snoj, dramaturginja in slovenistka, ki je njena hčerka. Ta je materino zgodbo rekonstruirala s pomočjo številnih dokumentov, pričevanj in zgodovinskih podatkov. Zapisan življenjepis bralcu ponuja osebno zgodbo in zgodovino, oboje pa dopolnjuje in dokumentira z več kot dvesto fotografijami.

No, v knjigi Midva ne bova rešila sveta – s svojimi eseji o teorijah zarot pa filozof dr. Tomaž Grušovnik, omogoča bralcu spoznanja s svojim »dodatkom« (da ne bo pomote, gre samostojno delo) v kateri je avtor pred tem v knjigi Karantenozofija… omenjal tudi teorijo zarote v zvezi s cepljenjem.

V Karantenozofiji avtor na poljuden način in s pomočjo teorije išče odgovore na vprašanja: Smo ljudje dojemljivi za spoznavanje novega in spremembe? Ali raje blokiramo ideje, ki rušijo naš znani svet? Nas bo kriza pripeljala bliže zaupanju v znanost? Zakaj teorijo zarote lahko razumemo kot tolažbo? O čem razmišlja Narcis pod masko? Kaj se bo zgodilo, ko bodo maske padle?

V knjigi Midva ne bova rešila sveta, pa je avtor to temo razširil na številne kandidatke teorij zarot. Ob tem pa svoje poglobljene poglede črpa iz zakladnice filozofske tradicije ter konspiracizma. Konspiracizma (Gre za družbeno znanost, ki jo poznano s terminom “konspiracizem”, kar pomeni način mišljenja, ki je v soglasju s teorijami zarote), ki nam povrne delček izgubljenega sveta, v vsakdanjik pa vnese enigmatičnost in napetost.

Velja dodati, da avtor filozof dr. Tomaž Grušovnik pred kratkim za delo Konspiracizem prejel priznanje Slovenske znanstvene fundacije prometej znanosti za odličnost v komuniciranju za leto 2021./Objavo pripravila: Alenka T. Seme/Foto in video – Alenka T. Seme/