Slovensko gospodarstvo je s tujino prvič po desetih letih ustvarilo primanjkljaj

Ljubljana, 2. julij 2022 – Slovensko gospodarstvo in nefinančne družbe so letošnje prvo četrtletje zaključile s primanjkljajem, finančne družbe so zmanjšale presežek, prihodki države so se povečali, izdatki zmanjšali, gospodinjstva pa so ob okrepljeni potrošnji in investicijski aktivnosti občutno zmanjšala presežek, ugotavlja SURS . 

Celotno gospodarstvo ustvarilo primanjkljaj

V 1. četrtletju 2022 se je presežek (neto posojanje) celotnega gospodarstva s tujino prvič po desetih letih prevesil v primanjkljaj (neto izposojanje). Znašal je 106 mio. EUR ali 0,8 % BDP. V primerjavi s 1. četrtletjem 2021 se je zmanjšal za 1.082 mio. EUR.  

Ob visokem domačem povpraševanju in zaostrenih razmerah v mednarodnem okolju je rast izvoza blaga in storitev (24,2 %) ponovno zaostajala za rastjo uvoza blaga in storitev (37,9 %). Rast blagovne menjave je bila tako pri uvozu kot pri izvozu višja od rasti storitvene menjave. Posledično se je presežek v menjavi blaga in storitev v primerjavi s 1. četrtletjem prejšnjega leta občutno zmanjšal (za 951 mio. EUR) in znašal 83 mio. EUR ali 0,6 % BDP.

Vrednost primarnih dohodkov, tekočih transferjev in kapitalskih transferjev, prejetih iz tujine, je bila skupno za 269 mio. EUR nižja od vrednosti, plačane v tujino.

Nefinančne družbe poslovale s primanjkljajem 

Nefinančne družbe so po dveh zaporednih četrtletjih poslovanja s presežkom v letošnjem 1. četrtletju ustvarile primanjkljaj v višini 311 mio. EUR ali 2,4 % BDP. V primerjavi s 1. četrtletjem 2021 se je znižal za 575 mio. EUR. 

Na primanjkljaj so bistveno vplivali manjši prihodki od subvencij, povečani izdatki za bruto investicije in sredstva za zaposlene. Prihodki od subvencij so se v primerjavi s 1. četrtletjem prejšnjega leta zlasti zaradi upada interventnih izplačil za blaženje gospodarsko-socialnih posledic epidemije covida-19 ob umirjanju razmer zmanjšali za 224 mio. EUR in znašali 72 mio. EUR. 

V primerjavi z istim četrtletjem 2021 so se povečale bruto investicije v osnovna sredstva in zaloge. Stopnja investiranja nefinančnih družb (delež bruto investicij v osnovna sredstva v bruto dodani vrednosti) se je povečala za 0,8 odstotne točke in je znašala 23,2 %. 

Sredstva za zaposlene (plače in socialni prispevki), ki so jih podjetja izplačala svojim zaposlenim, so se povečala za 547 mio. EUR ali za 13,2 %, bruto poslovni presežek (tj. tisti del dohodka podjetij, ki ostane za izplačilo dividend in (delno) financiranje investicij) pa za 215 mio. EUR ali za 10,0 %.

Finančne družbe zmanjšale presežek

Presežek finančnih družb (bank in zavarovalnic) se je v primerjavi s 1. četrtletjem 2021 zmanjšal za 7 mio. EUR in je znašal 111 mio. EUR ali 0,8 % BDP. Na to je vplivalo zlasti povečanje izdatkov za bruto investicije in za odškodnine iz neživljenjskega zavarovanja.

Primanjkljaj države nižji

Primanjkljaj države se zlasti zaradi zmanjševanja izdatkov za subvencije, ki so bile namenjene blaženju gospodarsko-socialnih posledic epidemije covida-19, ter visokih davčnih prihodkov (predvsem davka na dodano vrednost) kot posledice gospodarske rasti in večjega domačega trošenja postopoma zmanjšuje. 

V letošnjem 1. četrtletju je znašal 405 mio. EUR ali 3,1 % BDP, v istem obdobju lani pa 919 mio. EUR ali 7,9 % BDP. Prihodki so se tako povečali (za 434 mio. EUR ali 8,3 %), izdatki pa zmanjšali (za 79 mio. EUR ali 1,3 %).



Presežek gospodinjstev občutno nižji, potrošnja in investicijska aktivnost višji

Rast bruto razpoložljivega dohodka je bila v primerjavi z istim četrtletjem prejšnjega leta 9,9-odstotna in je bila povezana zlasti z ugodnimi razmerami na trgu dela (kot so rekordno visoka stopnja zaposlenosti in rast plač). Izmed njegovih komponent so k rasti posledično največ prispevala sredstva za zaposlene oz. dohodki iz dela (6,2 odstotne točke).

Rast izdatkov gospodinjstev, namenjenih za potrošnjo, je ostala visoka tudi v letošnjem 1. četrtletju. Ti izdatki so bili v primerjavi z istim četrtletjem 2021 višji za 29,6 % ali za 1.650 mio. EUR. Pri tem je treba upoštevati učinek osnove, saj je bila rast izdatkov za potrošnjo v primerjanem četrtletju negativna. 

Posledično se visoki prihranki gospodinjstev postopoma zmanjšujejo. Stopnja varčevanja gospodinjstev (delež bruto varčevanja v bruto razpoložljivem dohodku) je bila v letošnjem 1. četrtletju 11,4-odstotna in za 13,4 odstotne točke nižja kot v istem četrtletju prejšnjega leta. Zmanjšanje stopnje varčevanja gospodinjstev je bilo največje doslej. 

Gospodinjstva so razliko med varčevanjem in bruto investicijami v opazovanem četrtletju občutno zmanjšala (za 337 mio. EUR), saj je bila rast slednjih visoka (31,1-odstotna oz. za 22,6 odstotne točke višja kot v 1. četrtletju prejšnjega leta). 

Presežek gospodinjstev se je posledično – med drugim zaradi višje potrošnje in investicijske aktivnosti ter nižjega varčevanja – občutno zmanjšal (za 1.013 mio. EUR) in znašal 500 mio. EUR ali 3,8 % BDP. 

Tabeli z najnovejšimi podatki sta na voljo v podatkovni bazi SiStat. /Vir: SURS/

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s