Ljubljana, 10. september 2022 – Po podatkih SURS je Slovenja imela, podatek je za 1. april 2022, 2.106.215 prebivalcev. Od tega je delež prebivalcev, starih 65 let ali več predstavljal 21,1 odstotka, vseh državljanov. Medtem ko delež prebivalcev, starih 0–14 let, med vsemi prebivalci, znašal 15,1 odstotka. No, in če temu dodamo še delež prebivalcev, starih 15–64 let, ki predstavlja 63,8 odstotka, zvemo, kakšno strukturo prebivalstva imamo.

In kaj še velja vedeti?

To, kako izobraženo prebivalstvo imamo – V začetku leta 2021 je Slovenija imela 447.000 prebivalcev s končano višjo ali visoko šolo. Med prebivalci, starimi 15 ali več let, so ti imeli končano največ osnovno šolo, 398.000. Število prebivalcev z osnovnošolsko ali nižjo izobrazbo se je v zadnjem desetletju zmanjšalo, in sicer deloma zato, ker mladi večinoma nadaljujejo šolanje na višji stopnji, deloma zato, ker so imeli zelo pogosto táko izobrazbo prebivalci, ki so v tem obdobju umrli. Med prebivalci, starimi 65 ali več let, je bilo 1. januarja 2021 osnovnošolsko ali nižje izobraženih 38 %, med prebivalci, starimi 25–49 let pa je delež takih znašal manj kot 9 %.

V primerjavi z gospodarsko razvitimi državami je izobrazbena sestava prebivalstva v Sloveniji razmeroma nizka. Vzroki za tako stanje so predvsem v okolju in vrednotah ljudi; delno tudi v šolskem sistemu, saj je ta še vedno zelo storilnostno naravnan (velike količine podatkov in malo uporabnega znanja). Najbolj pomembno je zavedanje pomena vseživljenjskega izobraževanja, saj so spremembe na vseh področjih družbe zelo hitre, pridobljeno znanje pa hitro zastari, če ga ne nadgrajujemo. Posameznik se lahko kadarkoli izobražuje; formalno (redno, izredno) in neformalno (prepuščeno lastni iniciativi). 

Kako smo v Sloveniji digitalno pismeni – Kot se ve, je digitalna pismenost zajema kritično in varno uporabo digitalne tehnologije pri delu, za osebne potrebe v prostem času ter pri sporazumevanju. Zato pa je potrebno osnovno računalniško znanje, kot je uporaba računalnika za iskanje, ocenjevanje, shranjevanje, predstavitev in izmenjavo informacij ter za sporazumevanje in sodelovanje v skupnih omrežjih na internetu in seveda uporabo (varni) mobilnih naprav, kot so tablice in pametni telefoni. Seveda potrebni imeti vsaj osnovna znanja, a za ta čas je to nujno in neizbežno, če ne želimo, da smo del izločenega in odpisanega iz vsakdanjega življenja (no, ne čisto dobesedno, a v veliki miri).

Sodeč po navedenih podatkih, si v Sloveniji nekoliko zatiskamo oči pred stanjem, ki ga imamo. Glede ne prav briljantno izobrazbeno strukturo, ne glede, da se ta nekoliko popravlja, velja dodati, da imamo prevelik priliv neizobražene (ne dovolj) delovne sile. Glede izobražene pa velja dodati, da imamo preliv predvsem z Balkana (to velja tudi za ne dovolj izobraženo). Ta kader pa problematičen zato, ker po uvajalni dobi in ureditvi t. i. evropskih dokumentov nadaljuje svojo tja, kjer ga bolje plačejo – v t. i. »jedrni« Evropi.

No, je pa res, da je odločitev tega kadra logična saj Slovenija nima resne razvojne, kaj šele kadrovske strategije. Torej, kot vse kaže, Slovenije ne bo spravila s tira energetska kriza, ki bo zagotovo dotolkla najnižji sloj prebivalstva in načela srednji sloj, ampak bo Slovenijo spravilo s tira stanje, ki ga po SURS navajamo zgoraj./JT/Fotografije le ponazoritvene