Ljubljana, 4. oktober 2022 – S tradicionalnimi dobrodošlicami univerz in študentskih organizacij so včeraj, 3. oktobra, začeli novo študijsko leto. Študij je tako začelo 14.300 brucev in okoli 3500 študentov v višjem strokovnem izobraževanju. V vseh ustanovah v kateri izobražujejo generacijo prihodnjih izobražencev (Ljubljanski univerzi, Univerzi v Maribor in Primorski univerzi) pa upajo, da bo študijski proces pa dveh covidnih letih znova potekal nemoteno v predavalnicah in laboratorijih.

Vsem študentkam in študentom velja zaželite, da jih čim več doseže želeno izobrazbo. Namreč, tako pravi statistična analiza SURS, ti dosežki niso prav blesteči.

In zakaj jim želimo uspešen zaključek študija? Zato, ker statistična analiza SURS pravi, da študij pri nas uspešno dokončala manj kot tretjina višješolskih in okoli polovica visokošolskih dodiplomskih študentov.

In sicer ugotavlja to: Visokošolski študij 1. stopnje je v predvidenem roku leta 2017 dokončalo 38 % rednih študentov. V treh letih po predvidenem roku, do leta 2020, pa se je delež teh študentov povečal na 56 %. Delež se je precej razlikoval med spoloma. Študij je uspešno zaključilo 64 % študentk in 47 % študentov.

Stopnja dokončanja izobraževanja višja pri univerzitetnem in enovitem magistrskem izobraževanju

Stopnja dokončanja izobraževanja se je v letu 2020 pri rednih študentih posameznih vrst terciarnega izobraževanja precej razlikovala. Nižja je bila pri bolj poklicno oz. strokovno usmerjenih študijskih programih. Višje strokovno izobraževanje je uspelo dokončati manj kot tretjini vpisanih študentov (31,3 %), visokošolsko strokovno izobraževanje pa nekoliko večjemu deležu študentov, 41 %. Študenti visokošolskega univerzitetnega izobraževanja so študij uspešno končali v večji meri – uspešno sta ga zaključili dve tretjini študentov (66,7 %). Najuspešnejši pa so bili študenti enovitega magistrskega študija, študij jih je uspešno zaključilo 81 %.

Študenti s srednješolsko splošno izobrazbo uspešnejši

Visokošolsko strokovno izobraževanje je uspešno zaključilo približno 56 % študentov s srednjo splošno izobrazbo in 39 % študentov s srednjo strokovno izobrazbo. Pri tej vrsti izobraževanja je prevladoval delež slednjih (87 %), tistih s srednjo splošno izobrazbo je bilo znatno manj (13 %), stopnja dokončanja terciarnega izobraževanja pa je bila tako med vsemi študenti visokošolskega strokovnega izobraževanja nižja v primerjavi s študenti univerzitetnega izobraževanja.

Vpliv predhodne izobrazbe je bilo zaznati tudi pri študentih visokošolskega univerzitetnega izobraževanja – med vsemi s predhodno doseženo srednjo strokovno izobrazbo jih je študij dokončalo 53 %, med tistimi s srednjo splošno izobrazbo pa 69 %. Pri tej vrsti izobraževanja je prevladoval delež študentov s srednješolsko splošno izobrazbo med vsemi študenti, stopnja dokončanja terciarnega izobraževanja pa je bila tako višja kot pri visokošolskem strokovnem izobraževanju.

Študij zaradi zaposlitve pogosteje opustili študenti višje- in visokošolskega strokovnega izobraževanja

V obdobju, predvidenem za študij, se je zaposlila približno tretjina študentov višjega strokovnega in visokošolskega strokovnega izobraževanja. Manjši del je študij pozneje nadaljeval, večina pa ga je opustila. Med študenti visokošolskega univerzitetnega izobraževanja je študij opustila in se zaposlila desetina študentov, 5 % pa se jih je zaposlilo, a se nato vrnilo študirat. Med študenti enovitega magistrskega študija je študij zaradi zaposlitve prekinilo 9 % študentov, večina izmed njih pa ga je pozneje nadaljevala.

Večina študentov, ki je prekinila ali opustila študij, je to storila že po prvem letu študija. Ta delež je bil prav tako najvišji v višje- in visokošolskem strokovnem izobraževanju (približno 28 %), pri visokošolskem univerzitetnem izobraževanju študija po prvem letu ni nadaljevala desetina študentov, pri enovitem magistrskem študiju pa 6 %.

Študentke dokončale študij v večji meri kot študenti

Razlike pri stopnji dokončanja je bilo zaznati tudi med spoloma. Pri vseh vrstah izobraževanja je bil delež žensk z dokončanim izobraževanjem višji kot pri moških. Najmanjša razlika med spoloma (9 odstotnih točk) je bila pri dokončanju višjega strokovnega izobraževanja, največja pa pri visokošolskem univerzitetnem izobraževanju, kjer je študij uspešno zaključilo skoraj tri četrtine študentk (74 %) in 57 % študentov.

Pri dokončanju študija najuspešnejši študenti pedagoško usmerjenih programov

Stopnja dokončanja študija se je precej razlikovala tudi med posameznimi področji izobraževanja. Tako je študij dokončalo približno 80 % študentov, vpisanih na visokošolski program 1. stopnje s področja izobraževalne znanosti in izobraževanje učiteljev, sledili so študenti s področja zdravstvo in socialna varnost (72 %). Po drugi strani je bila stopnja dokončanja nizka pri študentih programov s področja kmetijstvo, gozdarstvo, ribištvo in veterinarstvo, kjer jih je študij uspešno zaključilo 39 %, in študentih s področij transport, varnost, gostinstvo in turizem (43 %) ter poslovne in upravne vede, pravo (45 %).

Otroci terciarno izobraženih staršev študij pogosteje dokončali

Med študenti, vpisanimi v visokošolsko izobraževanje 1. stopnje, je študij uspešno zaključilo 65 % študentov z vsaj enim staršem s terciarno izobrazbo. Med študenti, katerih starši so dosegli največ osnovnošolsko izobrazbo, pa je bil ta delež za 21 odstotnih točk nižji. Razlika v stopnji dokončanja študija med moškimi študenti z nižje izobraženimi starši in tistimi, katerih starši so dosegli terciarno izobrazbo, je znašala 20 odstotnih točk ter je bila tako manjša kot pri ženskah, pri slednjih je znašala skoraj 30 odstotnih točk.

Področje izobraževanja pogosteje zamenjale študentke

Med diplomanti visokošolskega strokovnega in univerzitetnega izobraževanja je bilo takih, ki so med študijem zamenjali vrsto izobraževanja, okrog 6 %. Največ (8 %) jih je bilo med študenti, ki so se prvotno vpisali v enoviti magistrski študij.

Nekateri študenti pa so med študijem zamenjali tudi področje izobraževanja. Najmanjši delež teh študentov (manj kot 3 %) je bil med tistimi, ki so ob vpisu izbrali področja kmetijstvo, gozdarstvo, ribištvo in veterinarstvo, zdravstvo in socialna varnost ter transport, varnost, gostinstvo in turizem. Nasprotno pa je od vpisa do diplomiranja področje izobraževanja zamenjala več kot desetina študentov s področij družbene vede, novinarstvo in informacijska znanost (11 %) ter naravoslovje, matematika in statistika (13 %).

V večji meri so se med študijem za zamenjavo področja izobraževanja odločile ženske. Ta delež je bil največji (15 %) med študentkami, ki so bile prvotno vpisane na področje naravoslovje, matematika in statistika. Edino področje, na katerem se je za menjavo odločil večji delež moških (10 %) kot žensk (5 %), so bile izobraževalne znanosti in izobraževanje učiteljev.

No, to je statistika. A velja vedeti, da ta ni namenjena temu, da bi “odločala”, ampak zato, da opozarja. Upaje, da tudi to generacijo študentk in študentov, da je vredno zaključiti izobraževanje, saj to omogoča tako osebni kot družbeni napredek./LN/SURS/