Ljubljana, 7. oktober 2022 – Internet je v 1. četrtletju 2022 uporabljalo 89 % oseb, starih 16–74 let, 84 % večkrat na dan. Najnižji delež je imela pomurska statistična regija. Približno dve tretjini oseb je že uporabljalo pametne naprave ali sisteme; največ, 72 %, v osrednjeslovenski statistični regiji.

V letošnjem 1. četrtletju jih je med osebami v starosti 16–74 let (v nadaljevanju: prebivalci) 89 % uporabljalo internet v zadnjih 3 mesecih; največji delež takih je bil v osrednjeslovenski statistični regiji (93 %), najmanjši pa v pomurski (80 %). 84 % jih je internet uporabljalo večkrat na dan; delež takih je bil največji v starostni skupini 25–34 let (98 %) in najmanjši v skupini 65–74 let (51 %).

Dostop do interneta od doma je imelo 93 % gospodinjstev, v katerih živi vsaj ena oseba med 16. in 74. letom.

Devet od desetih učencev, dijakov ali študentov se je izobraževalo tudi prek interneta

37 % prebivalcev se je prek interneta tudi izobraževalo. 21 % jih je uporabljalo spletna gradiva za izobraževanje (npr. avdiovizualno gradivo, elektronske učbenike, programe za izobraževanje), 20 % se jih je udeležilo spletnega tečaja, 16 % pa jih je komuniciralo s predavatelji oz. učenci, dijaki ali študenti prek spletnih avdio- ali videoorodij, npr. MS Teams ali Zoom. 11 % se jih je izobraževalo na daljavo v okviru formalnega izobraževanja.

Internet se je najpogosteje uporabljal za službeno in zasebno izobraževanje. 22 % uporabnikov se je prek interneta izobraževalo za službene in 19 % za zasebne namene (npr. uporaba YouTuba), 10 % pa jih je internet uporabljalo v okviru srednješolskega, visokošolskega ali univerzitetnega izobraževanja.

Več kot polovica gledala ali poslušala avdio- in videovsebine prek interneta

Internet je postal nepogrešljiv za razvedrilo. 58 % prebivalcev je prek interneta poslušalo glasbo, npr. prek spletnega radia, YouTuba ali aplikacij, kot so Deezer, Apple Music, Google Play Music in Spotify, ter 16 % jih je z interneta preneslo glasbo.

14 % jih je poslušalo ali preneslo podkaste; delež takih je bil največji v starostni skupini 16–24 let (26 %). Petina (20 %) jih je prek interneta igrala ali prenašala videoigre.

56 % jih je prek interneta gledalo videovsebine na YouTubu in podobnih spletnih straneh za delitev videovsebin. 47 % jih je gledalo televizijske programe v živo ali s časovnim zamikom, npr. NEO, TVin, EON, tv2go, Xplore TV Go ali RTV SLO.

 29 % jih je uporabljalo pretočne storitve in gledalo filme oz. nadaljevanke na zahtevo, npr. Netflix, Voyo ali HBO Max; delež uporabe je bil največji v najmlajši starostni skupini (64 %), s 43 % so sledili prebivalci, stari 25–34 let.

Naročilo na obisk pri zdravniku prek spletnega obrazca najpogostejše v obalno-kraški statistični regiji

Informacije o blagu in storitvah so na internetu iskale tri četrtine prebivalcev. 64 % jih je uporabljalo neposredno sporočanje in pošiljalo sporočila prek programov, kot so Viber, WhatsApp, Messenger in Snapchat. 57 % pa jih je uporabljalo storitve e-bančništva; po statističnih regijah je bil ta delež največji v gorenjski (64 %), najmanjši pa v pomurski regiji (46 %).

Naslednje aktivnosti, povezane z zdravjem, je prek interneta opravilo 65 % prebivalcev. Polovica je po internetu iskala informacije, povezane z zdravjem. 27 % se jih je naročilo na obisk pri zdravniku prek spletnega obrazca (21 % pri zdravniku specialistu v bolnišnici in 16 % pri izbranem družinskem zdravniku). 16 % jih je uporabljalo druge zdravstvene storitve (prek interneta so npr. pridobili recept ali se posvetovali z zdravnikom, ne da bi jim bilo za to treba fizično obiskati zdravstveni dom ali zdravnika).

Pametne naprave ali sisteme uporabljalo nekaj več prebivalcev

Pametne naprave ali sisteme je že uporabljalo 67 % prebivalcev (v 2020: 63 %). Te naprave so povezane z internetom ali med seboj in omogočajo storitve, kot so daljinsko upravljanje, prilagajanje nastavitev in prejemanje povratnih informacij.

Pametno uro, zapestnico, očala, brezžične slušalke ali druge pametne dodatke je uporabljala skoraj tretjina prebivalcev (32 %). 9 % jih je uporabljalo avtomobile z vgrajeno brezžično internetno povezavo. 7 % jih je uporabljalo pametne naprave za spremljanje krvnega tlaka, raven sladkorja v krvi, telesne teže (npr. pametno tehtnico) ali druge pametne naprave za zdravje in zdravstveno oskrbo, npr. pametno zobno ščetko ali Telekomovo storitev E-oskrba. Pametne igrače, kot so igrače roboti (vključno z izobraževalnimi igračami), ali lutke pa sta preizkusila 2 %.

49 % jih je za brskanje po internetu oz. gledanje videovsebin uporabljalo pametno televizijo, povezano z internetom, ali televizijo, povezano prek Chromecasta. 24 % jih je uporabljalo zvočnike, povezane z bluetoothom, ali hišni avdiosistem, 12 % z internetom povezano igralno konzolo in 7 % z internetom povezan pametni zvočnik, ki omogoča glasovno upravljanje oz. upravljanje drugih pametnih naprav (npr. Amazon Echo, Google Home, Sonos One).

Na težave pri uporabi pametnih naprav naleteli skoraj trije od desetih prebivalcev

29 % uporabnikov pametnih naprav in sistemov se je pri uporabi srečalo z različnimi težavami. 8 % uporabnikov pametnih naprav je imelo težave pri njihovi uporabi, npr. pri vgradnji ali vzpostavitvi naprave. Pri 3 % se je pojavila težava z zaščito ali zasebnostjo podatkov, npr. zaradi vdora v napravo (to je okoli 33.130 oseb), in pri 1 % težava z varnostjo ali zdravjem, npr. uporaba naprave je privedla do nesreče ali poškodbe. 71 % uporabnikov pametnih naprav in sistemov pa se pri uporabi ni srečalo z nobeno težavo./Vir: SURS/