Med 25. in 30. oktobrom 2022 se bo v Portorožu začel jubilejni, 25. Festival slovenskega filma

Ljubljana, 11. oktober 2022 – Med 25. in 30. oktobrom 2022 se bo v Portorožu začel jubilejni, 25. Festival slovenskega filma Portorož. Na današnji, 11. oktobra, novinarski konferenci pred začetkom festivala so direktorica Slovenskega filmskega centra Nataša Bučar, direktor festivala Bojan Labović in vodja projekta Tjaša Smrekar predstavili novosti in poudarke letošnjega festivala.

Letos slovenska kinematografija obeležuje vrsto obletnic, med katerimi festival posebej izpostavlja 50. obletnico smrti režiserja Františka Čápa, ki je pokopan v Piranu. Njemu v čast bo letošnja otvoritvena projekcija slovenska premiera digitalno restavrirane kopije njegove uspešniceVesna (1953). S tem bomo obeležili še nekaj obletnic: 120. obletnico rojstva montažerke filma Vesna, Milke Badjura, 110. obletnico rojstva avtorja glasbe Bojana Adamiča in 25. obletnico Festivala slovenskega filma, katerega osrednje nagrade nosijo ime prav po filmu Vesna. Posebni poklon bo ob svetovnem dnevu animiranega filma namenjen tudi pionirju slovenske animacije Sašu Dobrili.

Na otvoritveni slovesnosti bomo podelili tudi Badjurovo nagrado, ki jo letos prejme filmska in gledališka igralka Milena Zupančič, še prej pa bomo odprli razstavo, posvečeno nagrajenki. Naziv »prijatelja slovenskega filma«,častnega gosta, ki ga veže tesna vez bodisi s slovensko publiko bodisi s slovensko filmsko produkcijo, letos nosihrvaški režiser Rajko Grlić.

V letošnji Tekmovalni program se je uvrstilo 63 filmov, ki se bodo potegovali za nagrade vesna, še 43 filmov pa bomo prikazali v okviru Preglednega programa. Festival se bo odvijal na treh prizoriščih – v Avditoriju Portorož, na Razstavišču Monfort in v Gledališču Tartini v Piranu.

Filme tekmovalnega programa bosta tudi letos ocenjevali dve strokovni žiriji. Posebej opozarjamo še na bogat strokovni program in večerna Festivalska druženja, ki jih kurira Brane Rončel.

Ohranili smo tudi lansko novost, ki je bila med obiskovalci zelo dobro sprejeta – filmski evro za študente filma, simbolični prispevek 1 evra ob vsaki kupljeni ali prevzeti vstopnici, s katerim študentom omogočimo bivanje na festivalu.

O FESTIVALU

Zgodovina Festivala slovenskega filma sega v 70. leta prejšnjega stoletja, ko je domača kinematografija – takrat še v kontekstu jugoslovanske – prvič pripravila pregled lastne produkcije in dogodek poimenovala Teden domačega filma. Z leti je dogodek zamenjal več prizorišč in imen – imeli smo Maraton slovenskega filma, Dneve slovenskega filma, pred dobrima dvema desetletjema pa je to postal (in ostal) Festival slovenskega filma (FSF).

Festival slovenskega filma je pregled slovenske avdiovizualne produkcije novih celovečernih, srednjemetražnih in kratkih igranih, dokumentarnih ter animiranih filmov. V posebno kategorijo so uvrščene tudi slovenske manjšinske koprodukcije, ki so plod vse pogostejšega mednarodnega povezovanja in sodelovanja filmskih ustvarjalcev. Na festivalu vsako leto podelimo nagrado Metoda Badjure za življenjsko delo, najuglednejšo nacionalno nagrado na področju filmskega ustvarjanja na Slovenskem. Strokovna žirija festivala podeljuje nagrade vesna za najvidnejše dosežke filmskih ustvarjalcev v preteklem letu. Vesna simbolizira priljubljeno filmsko junakinjo legendarnega istoimenskega filma, ki ga je leta 1955 režiral František Čap, režiser češkega rodu, ki danes predstavlja enega stebrov zgodovine slovenskega filma.

Težišče 25. FSF Portorož ostaja na Tekmovalnem in Preglednem programu, ki ju tudi letos spremljajo nekateri posebni programi. Med tekmovalnimi filmi je to uradna selekcija Filmi 30, kjer so zbrani filmi, nastali ob 30. obletnici samostojne Slovenije. S tem sklopom se tudi Festival slovenskega filma Portorož spominja za našo državo pomembne lanske obletnice. Med preglednimi filmi je letošnja posebnost Posebni program Dokuliteratura, posvečen dokumentarcem, ki obravnavajo literarne teme oz. pomembne osebnosti iz sveta slovenske literature. Vse skupaj ponuja obsežen repertoar nove filmske produkcije. Poleg pregleda slovenske avdiovizualne bere preteklega leta pa festival ponuja tudi strokovni program, ki je v prvi vrsti namenjen filmskim ustvarjalcem, a se trudi z raznovrstnimi tematikami pritegniti tudi širše občinstvo. Glavni cilj strokovnega programa je ustvariti platformo za mednarodno povezovanje filmskih ustvarjalcev, za čezmejno pretakanje znanja in spodbujanje bodočih koprodukcij. Ob tem pa se v okviru strokovnega programa zvrsti tudi vrsta okroglih miz, delavnic in razprav z različnih področij filmske ustvarjalnosti, letos pa celo javni uredniški sestanek revije Ekran.

BADJUROVA NAGRAJENKA 2022

je filmska in gledališka igralka Milena Zupančič. Nagrajenko oz. nagrajenca vsako leto izbere strokovna komisija, ki jo Slovenski filmski center oblikuje glede na priporočila širše strokovne javnosti. Člani komisije za nagrado Metoda Badjure v letu 2022 so bili: Jelka Stergel, Polona Juh, Viva Videnović, Dušan Milavec in Boris Petkovič, predsednik. Nagrada bo podeljena na slavnostnem odprtju 25. Festivala slovenskega filma, v torek, 25. oktobra, v Glavni dvorani Avditorija Portorož.

Dosedanji prejemniki nagrade Metoda Badjure za življenjsko delo so bili:

-Emilija Soklič (2021), Konrad (Koni) Steinbacher (2020), Andrej Zdravič (2019), Tugo Štiglic (2018), Franci Zajc (2017), Dušan Milavec (2016), Dunja Klemenc (2015), Hanna Preuss (2014), Karpo Godina (2013), Alenka Bartl Prevoršek (2012), Ljubo Struna (2011), Filip Robar Dorin (2010), Mako Sajko (2009), Milan Ljubić (2008), Mirjana Borčić (2007), Peter Zobec (2006), Jože Pogačnik (2005), Vojko Duletič (2004), Rudi Vaupotič (2003), Jože Gale (2002), Matjaž Klopčič (2001), Jane Kavčič (2000), Boštjan Hladnik (1999), Rudi Omota (1998), Berta Meglič (1997), Jože Babič (1996), Ivan Marinšek in Dušan Povh (1995).

25. FSF Portorož se bo odvijal na treh prizoriščih: v Avditoriju Portorož, na Razstavišču Monfort in v Gledališču Tartini v Piranu.

V sklopu festivala bo v Beli dvorani Avdiotrija Portorož Slovenska kinoteka organizirala razstavo o Badjurovi nagrajenki 2022, Mileni Zupančič. Otvoritev razstave bo v torek, 25. oktobra, ob 17:30.

Za lažje prehajanje med festivalskimi prizorišči bo obiskovalcem na voljo nekaj koles, hkrati pa bi vas želeli spodbuditi, da, če je le mogoče, na festival pridete »opremljeni« z lastnimi kolesi, skiroji in drugimi brezogljičnimi prevoznimi sredstvi ter tako prispevate k manjšemu obremenjevanju okolja. Priporočajo tudi uporabo redne avtobusne linije Portorož–Piran.

PROGRAMSKI SKLOPI 25. FSF PORTOROŽ

Selektorji programa publicistka in filmska kritičarka Veronika Zakonjšek, filmski teoretik Nace Zavrl in direktor festivala Bojan Labović so izbrali in oblikovali program letošnjega festivala, ki je razvrščen v sledeče sklope:

TEKMOVALNI PROGRAM:

Celovečerni filmi:

1. DEDEK GRE NA JUG, Vinči Vogue Anžlovar, 104', igrani

2. KAPA, Slobodan Maksimović, 86', igrani

3. ENA ZA REKO: ZGODBA SAVE, Rožle Bregar, 84', dokumentarni

4. JEZDECA, Dominik Mencej, 107', igrani

5. KONOPLJA OSVOBAJA, Miha Čelar, 81', dokumentarni

6. MOJA VESNA, Sara Kern, 80', igrani

7. ORKESTER, Matevž Luzar, 111', igrani

8. POŠVEDRANI KLAVIR, Miha Vipotnik, 86', igrano-dokumentarni

9. PTIČAR, Robert Černelč, 84', igrani

10. SMUČARSKE SANJE, Haidy Kancler, 83', dokumentarni

11. VESOLJE MED NAMI, Rahela Jagrič Pirc, 100', igrani

Filmi 30:

1. 2017, Goran Vojnović in Aleksandar Stanojević, 100', dokumentarni

2. BELI BOJEVNIK V ČRNI OBLEKI, Maja Weiss, 88', dokumentarni

3. BITKA ZA HOLMEC, Boštjan Slatenšek, 102', dokumentarni

4. POLETJE 91, Žiga Virc, 72', dokumentarni

5. SEN 91, Matias Zemljič, 75', igrano-dokumentarni

Manjšinske koprodukcije:

1. ATLAS PTIC, Olmo Omerzu, 92', igrani

2. DEKLICA JE POLETELA, Wilma Labate, 91', igrani

3. ILYRICUM, Simon Bogojević Narath, 95', igrani

4. IZGINJANJE, Andrina Mračnikar, 98', dokumentarni

5. ŽOGE, Gorana Jovanović, 22', kratki dokumentarni

6. MINIMARKET 24/7, Michael Borodin, 106', igrani

7. NAJSREČNEJŠI ČLOVEK NA SVETU, Teona Strugar Mitevska, 95', igrani

8. O DENARJU IN SREČI, Ana Nedeljković in Nikola Majdak, 10', kratki animirani

9. PRAPROT PANONSKIH POKRAJIN, Marko Cvejić, 60', srednjemetražni dokumentarni

10. ROŽNATA LUNA, Floor van der Meulen, 95', igrani

Srednjemetražni filmi:

1. INHUMANUM: UMOR, Igor Zupe, 48', dokumentarni

2. TEKMÜVANJE, Miha Mohorič, 52', dokumentarni

3. MIZA, Neli Maraž, 53', dokumentarni

Kratki filmi:

1. ALMA, NEUKLONLJIVA ŽENSKA, Huiqin Wang in Andrej Kamnik, 11', animirani

2. A TI MENE VIDIŠ?, Jan Cvitkovič, 15', igrani

3. BIMBERLI, Rok Predin, 15', animirani

4. KURENTOVA LUNA: RITUAL, Tomaž Gorkič, 7', igrani

5. LEGENDA O ZLATOROGU, Lea Vučko, 14', animirani

6. MIŠJA HIŠA, Timon Leder, 8', animirani

7. NEVIHTA, Anton Martin Emeršič, 11', igrani

8. OBZORNIK 670 – RDEČI GOZDOVI, Nika Autor, 16', eksperimentalni

9. OMA, Tadej Čater, 26', dokumentarni

10. OTOKI, Anne Tassel, 5', eksperimentalni

11. PRAVA PEPELKA, Sara Božanić, 17', animirani

12. RUMENE ZORE, Davorin Marc, 3', eksperimentalni

13. TAKO SE JE KONČALO POLETJE, Matjaž Ivanišin, 12', igrani

14. TINE IN BINE, TIGRASTA KOMARJA; NA PLAŽI, Grega Mastnak, 2', animirani

15. ZA VOGALOM, Martin Turk, 13', igrani

16. ZDAJ LJUBIŠ SLOVENSKI FILM, Martin Srebotnjak, 7', dokumentarni

17. X1-ESCHATON, Juš Premrov, 7', eksperimentalni

18. XX, Vasja Lebarič in Julij Zornik, 10', eksperimentalni

19. WWW.S-N-D.SI, Sara Bezovšek, 14', eksperimentalni

 Študijski filmi:

1. 2030, David Champaigne, AGRFT, 15', igrani

2. ¼ KORAKA, Katja Predan, AGRFT, 8', dokumentarni

3. BITI OČE, Blaž Andrašček, AGRFT, 14', dokumentarni

4. DRUGI SO MOLČALI Matic Štamcar, AGRFT, 13', igrani

5. IN JE OSTALA NOČ, Anže Grčar, AGRFT, 8', igrani

6. KURENT, Miha Reja, AU – UNG, 7', animirani

7. NAGLODANE KOSTI, Nika Karner, AU – UNG, 4', animirani

8. NA POTI, Kristian Irgl, AGRFT, 16', dokumentarni

9. PAREIDOLIA, Melita Sandrin, AU – UNG, 1', animirani

10. PENTOLA, Leo Černic, CSC Torino, 7', animirani

11. PESEM KITOV, Žoel Kastelic, ALUO, 3', animirani

12. POSTOPOMA, Lun Sevnik, FAMU Praga, 19', igrani

13. PUNJENE PAPRIKE, Alen Rivić, AGRFT, 15', igrani

14. MAMIN SINČEK, Anej Golčar, Willem de Kooning Academy Rotterdam, 8', animirani

15. ZADNJI SMEH, Domen Sajovic, AU – UNG, 3', animirani

ŽIRIJE IN NAGRADE

Strokovno žirijo za celovečerne filme sestavljajo:

– DARKO SINKO, filmski režiser in scenarist,

– MILIVOJ MIKI ROŠ, igralec in pisatelj,

– IVANA KRONJA, filmska teoretičarka in kritičarka.

Darko Sinko je diplomiral iz filmske režije na AGRFT. Po akademiji je snemal dokumentarne (npr.

Kritična generacija, Hiške) in igrane filme (kratki Sošolki, celovečerni Inventura), za katere je bil večkrat nagrajen. Delal je tudi kot asistent režije, snemalec in montažer, produciral je več dokumentarnih filmov. Ukvarja se tudi s poučevanjem na področju filmskega ustvarjanja in je profesor filma na umetniški gimnaziji SVŠGUGL v Ljubljani. Ima status samostojnega kulturnega ustvarjalca.  

Milovoj Miki Roš (1959, Maribor skoraj vse svoje ustvarjalno življenje deluje na osi

Prekmurje–Porabje. Najprej se je ob mami Joži srečal z lutkami in gledališčem, delo na nacionalni televiziji mu je odprlo svet gibljivih slik. Njegovi dokumentarni zapisi in mladinske nadaljevanke so se začele prepletati s filmom. Zgodile so se vlogice in tudi vloge: Voda v očeh (J. Baša), Oča (V. Škafar) in Brat (Oroslan, M. Ivanišin). Za slednjega je prejel vesno za najboljšo stransko moško vlogo. Še zmeraj snuje in dela.

Dr. Ivana Kronja (1970) je kulturna, medijska in filmska teoretičarka ter filmska kritičarka. Magisterij in doktorat iz filmskih študij je zaključila na Fakulteti dramskih umetnosti v Beogradu. Je alumna programa Chevening, v okviru katerega je v Oxfordu opravila doktorsko raziskavo. Od leta 2003 poučuje na Visoki šoli za likovno in uporabno umetnost strokovnega študija v Beogradu. Je avtorica študij Smrtonosni sjaj: Masovna psihologija i estetika turbo-folka (2001), Estetika avangardnog i eksperimentalnog filma: Telo, rod i identitet (2020) ter desetine drugih člankov o kulturi, medijih in filmu, ki so bili objavljeni v Srbiji in mednarodnem prostoru. Je scenaristka in režiserka kratkih filmov Igra istine (1995) in Rat in the Kitchen (2004). Je članica Srbske akademije dramskih umetnosti in znanosti (AFUN) ter združenja FIPRESCI, v Beogradu in širši regiji je dejavna kot filmska kritičarka. Bila je članica kritiških in mednarodnih žirij različnih festivalov (FAF, Infant, Cinema City, 25FPS Zagreb, Motovun, FEST, LIFFE).

STROKOVNA ŽIRIJA ZA CELOVEČERNE FILME PODELI NAGRADE VESNA ZA: najboljši celovečerni

film, najboljšo režijo, najboljši scenarij, najboljšo glavno žensko vlogo, najboljšo glavno moško vlogo,

najboljšo stransko žensko vlogo, najboljšo stransko moško vlogo, najboljšo fotografijo, najboljšo

izvirno glasbo, najboljšo montažo, najboljšo scenografijo, najboljšo kostumografijo, najboljšo masko,

najboljši zvok in najboljšo manjšinsko koprodukcijo. V primeru, da nagrade za najboljši celovečerni

film ne prejme igrani film, strokovna žirija podeli dodatno nagrado vesna za najboljši celovečerni

igrani film. Nagrado za najboljši celovečerni film lahko prejmejo le dela, ki imajo večinski

producentski delež slovenskih producentov ali so pretežno posneta v slovenskem jeziku.

Strokovno žirijo za kratke igrane, dokumentarne, eksperimentalne, animirane in študijske filme sestavljajo:

– URŠA MENART, scenaristka in režiserka,

– MATEVŽ JERMAN, filmski ustvarjalec in programski direktor festivala kratkega filma

FeKK,

– MILOŠ TOMIĆ, režiser in avtor animiranih filmov

Urša Menart je diplomirala iz filmske in televizijske režije na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani. Po režiji več kratkih in dokumentarnih filmov je s svojim celovečernim igranim prvencem Ne bom več luzerka na 21. Festivalu slovenskega filma osvojila vesni za najboljši celovečerni film in najboljši scenarij. Kot soscenaristka je sodelovala pri filmu Polsestra (r. Damjan Kozole), ki je bil premierno prikazan v tekmovalnem programu festivala v Karlovih Varih.

V letih 2019 in 2020 je bila predsednica Društva slovenskih režiserjev, od leta 2019 pa je tudi članica Evropske filmske akademije.

Matevž Jerman je režiser, programski direktor FeKK – Festivala kratkega filma v Ljubljani in filmski kurator. Pogosto ustvarja na področju eksperimentalnega filma in videospota, njegova dela so bila večkrat predvajana na mednarodnih festivalih in prejela več nagrad, med drugim tudi vesno za najboljši eksperimentalni film na FSF 2021. Od leta 2009 redno sodeluje s programskim oddelkom Slovenske kinoteke, kjer je trenutno aktiven kot kurator programov kratkih filmov ter kot raziskovalec posebnih avantgardnih zbirk v hrambi kinotečnega arhiva. Kot selektor kratkih filmov redno sodeluje tudi s festivaloma Kino Otok – Isola Cinema in LIFFe.

Miloš Tomić se že skoraj 30 let trudi biti filmski ustvarjalec. Za njim je nešteto poskusov v vlogi režiserja, snemalca, montažerja, celo igralca. Pred klasičnim filmom je pobegnil v stop animacijo, saj je upal, da bo tam našel več sreče in prepoznavnosti. Fasado smiselnega dela se trudi ohranjati s poučevanjem: vodi slogovno zmedene, a kaotično očarljive potujoče delavnice. Poleg sanjarjenja o filmskem ustvarjanju se predaja kolažiranju papirja, zbiranju dragocenih odpadkov in igranju neznosne glasbe. Nekoč mu je v neki pivnici v Bratislavi nekdo plačal, da bi nehal igrati. In je. Nihče mu še ni plačal dovolj, da bi nehal delati filme.

Odločitev o podelitvi nagrad in o nagrajencih je v izključni pristojnosti strokovnih žirij, ki svoje odločitve sprejemata po postopku, ki ga predpisuje poslovnik o delu strokovne žirije festivala.

NAGRADA OBČINSTVA

O najboljšem celovečernem filmu po izboru občinstva odločajo neposredno gledalci z glasovanjem, katerega postopek natančneje določa Pravilnik o Festivalu slovenskega filma. Nagrada je namenjena producentu. Vesno za najboljši film po izboru občinstva bo podelil župan Pirana, gospod Đenio Zadković.

NAGRADA DRUŠTVA SLOVENSKIH FILMSKIH PUBLICISTOV

Društvo slovenskih filmskih publicistov FIPRESCI podeljuje nagrado za najboljši slovenski celovečerni film v tekmovalnem programu FSF Portorož s ciljem dodatne promocije filmske umetnosti, predvsem mladih in/ali prodornih avtorjev in avtoric. Letošnjo žirijo sestavljajo Živa Emeršič, Robert Kuret in Ana Šturm.

NAGRADA ART KINO MREŽE SLOVENIJE (AKMS)

Nagrada združenja prikazovalcev kvalitetnega in umetniškega filma omogoča prikazovanje in promocijo izbranega celovečernega filma po 28 mestnih kinematografih po Sloveniji. Žirijo sestavljajo: Lučka Berlot, Gregor Janežič in Samo Seničar.

NAGRADA IRIDIUM ZA NAJBOJŠI CELOVEČERNI PRVENEC

Nagrada v vrednosti 5.000 EUR za postprodukcijske storitve se podeli režiserju najboljšega celovečernega prvenca.

NAGRADA KOSOBRIN ZA DRAGOCENE FILMSKE SODELAVCE

Nagrado podeljuje Društvo slovenskih režiserjev.

STROKOVNI PROGRAM

V okviru strokovnega programa 25. Festivala slovenskega filma Portorož bomo tudi letos izvedli številne okrogle mize in strokovne posvete, ki bodo posvečeni obravnavi aktualnih filmskih problematik, izmenjavi izkušenj in strokovnih znanj ter nadaljevanju in vzpostavljanju novih poslovnih povezav. Vse dogodke strokovnega programa bo mogoče obiskati na prizorišču, za mnoge pa bo omogočen tudi digitalni prenos na daljavo na spletni strani festivala in na Facebook strani FSF.

FESTIVALSKA PRIZORIŠČA IN PRODAJA VSTOPNIC

Portorož

– Avditorij Portorož (Senčna pot 8 A)

– Razstavišče Monfort (Obala 8)

Piran

– Gledališče Tartini (Kidričevo nabrežje 6)

V času festivala se bodo blagajne v Avditoriju, Monfortu in Gledališču Tartini odprle uro pred začetkom prve projekcije in bodo odprte do začetka zadnje projekcije. Spletna prodaja poteka na povezavi https://avditorij.kupikarto.si/.

Leave a Reply