Ljubljana, 4. november 2022 – V 2021 je v Slovenji prihodek s spletno prodajo ustvarilo 22 % podjetij z vsaj 10 zaposlenimi in samozaposlenimi prav analiza SURS. Skupna vrednost prihodka naj bi se na letni ravni povečala za 42 %, na okoli 4.480 mio. EUR (brez DDV). Prihodek s spletno prodajo pa je ustvarilo 19 % podjetij v vzhodni in 25 % v zahodni Sloveniji.

Spletno stran imajo štiri petine podjetij

V 1. četrtletju 2022 je tri četrtine prebivalcev, starih 16–74 let, na internetu iskalo informacije o izdelkih ali storitvah, 63 % pa jih je v obdobju 12 mesecev (april 2021–marec 2022) opravilo vsaj en spletni nakup. 

Spletno stran ima več kot štiri petine (81 %) podjetij z vsaj 10 zaposlenimi in samozaposlenimi. Natančneje, med temi jo ima 78 % majhnih in 93 % srednje velikih podjetij ter vsa velika podjetja.

80 % jih na spletni strani predstavlja svoje izdelke oz. storitve, kataloge ali informacije o cenah. Pri petini je na njihovi spletni strani mogoča tudi oddaja naročila ali rezervacije – tj. spletna prodaja. To omogoča 18 % majhnih, 24 % srednje velikih in 38 % velikih podjetij. Podjetja lahko ustvarijo prihodek s spletno prodajo izdelkov ali storitev, sprejemanjem naročil ali rezervacij prek lastne ali spletne strani matičnega podjetja, ekstraneta ter e-tržnic – spletnih strani, ki jih uporablja več podjetij za prodajo izdelkov ali nudenje storitev, kot so npr. platforme za spletne rezervacije.

Več kot tretjina podjetij v storitvenem sektorju ustvarilo prihodek s spletno prodajo

V letu 2021 je 22 % podjetij z 10 ali več zaposlenimi in samozaposlenimi – od tega 21 % malih, 25 % srednje velikih in 38 % velikih podjetij – ustvarilo prihodek s spletno prodajo izdelkov ali storitev, s prejemanjem naročil ali rezervacij prek spleta.

Z vidika vrste dejavnosti je prihodek s spletno prodajo ustvarilo desetina podjetij v proizvodnih in 34 % podjetij v storitvenih dejavnostih, z vidika kohezijske regije pa 19 % podjetij v vzhodni Sloveniji in 25 % v zahodni Sloveniji.

16 % podjetij je tovrstni prihodek ustvarilo s spletno prodajo prek lastne ali spletne strani matičnega podjetja, prek ekstraneta (14 % malih, 20 % srednje velikih in 36 % velikih podjetij) in 11 % prek e-tržnice.

Vrednost spletne prodaje fizičnim osebam višja za okoli 390 milijonov EUR

Podjetja so s spletno prodajo ustvarila 4,8 % vrednosti celotnega ustvarjenega prihodka (brez DDV) (4,1 % v 2020). Mala in srednje velika podjetja so s spletno prodajo ustvarila za 6,1 % in velika podjetja za 3,1 % vrednosti ustvarjenega prihodka (brez DDV). Podjetja v vzhodni Sloveniji so s spletno prodajo ustvarila za 4,5 % vrednosti prihodka in v zahodni Sloveniji za 5,0 %.

Vrednost s spletno prodajo ustvarjenega prihodka je znašala okoli 4.480 milijonov EUR (brez DDV) ali 42 % več kot leto prej. 33 % tega prihodka so ustvarila mala podjetja, 39 % srednje velika in 28 % velika podjetja. 92 % s spletno prodajo ustvarjenega prihodka so ustvarila podjetja prek lastne ali spletne strani matičnega podjetja, prek ekstraneta in 8 % prek e-tržnice.

69 % s spletno prodajo ustvarjenega prihodka (brez DDV) so podjetja ustvarila s prodajo drugim podjetjem ali javnim ustanovam in 31 % s spletno prodajo fizičnim osebam. Vrednost prihodka, ustvarjenega s spletno prodajo (brez DDV) fizičnim osebam, je znašala okoli 1.390 milijonov EUR, tj. na letni ravni za 39 % oz. okoli 390 milijonov EUR (brez DDV) več.

53 % tega prihodka so podjetja ustvarila s spletno prodajo v Sloveniji, 40 % s prodajo v druge članice EU in 7 % v druge države.

Podjetja v dejavnosti trgovina; vzdrževanje in popravila motornih vozil ustvarila s spletno prodajo za več kot 2 milijardi EUR prihodka

V dejavnosti trgovina; vzdrževanje in popravila motornih vozil (po SKD 2008: G 45–47) ima spletno stran 91 % podjetij, pri čemer jih 47 % na tej omogoča tudi spletno prodajo. V 2021 je prihodek s spletno prodajo ustvarilo 41 % podjetij v tej dejavnosti. S tovrstno prodajo so ustvarila 7,8 % vrednosti svojega celotnega prihodka (brez DDV), kar predstavlja okoli 2.300 milijonov EUR ali za okoli 450 milijonov EUR več kot v 2020. 35 % tega prihodka so ustvarila s spletno prodajo fizičnim osebam.

V dejavnosti trgovina na drobno, razen z motornimi vozili (po SKD 2008: G 47) omogoča tovrstno prodajo na spletni strani 52 % podjetij. Prihodek s spletno prodajo je v 2021 ustvarilo 45 % podjetij; tako so ustvarila 5,4 % celotne vrednosti prihodka (brez DDV), kar predstavlja okoli 744 milijonov EUR. 98 % prihodka so ustvarila prek lastne ali spletne strani matičnega podjetja, prek ekstraneta in 89 % s spletno prodajo fizičnim osebam.

Skoraj tretjina podjetij v dejavnosti strežba jedi in pijač ustvarila prihodek s spletno prodajo prek e-tržnic – aplikacij za naročanje hrane

V 2021 je 11 % podjetij z 10 ali več zaposlenimi in samozaposlenimi ustvarilo prihodek s spletno prodajo prek e-tržnice: 11 % majhnih, desetina srednje velikih in 11 % velikih podjetij. Podjetja so tako ustvarila za okoli 370 milijonov EUR (brez DDV) prihodka ali 0,4 % celotnega ustvarjenega prihodka (brez DDV).

Prek e-tržnic je ustvarilo prihodek:

• 77 % podjetij v gostinskih nastanitvenih dejavnostih (po SKD 2008: I 55); tako so ustvarila 10,1 % vrednosti celotnega prihodka (brez DDV);
• 45 % podjetij v dejavnosti promet in skladiščenje (po SKD 2008: H 49–53); ustvarila so okoli 216 milijonov EUR (brez DDV) ali 3,8 % vrednosti celotnega prihodka (brez DDV);
• 31 % podjetij v dejavnosti strežba jedi in pijač (po SKD 2008: I 56); ustvarila so okoli 3,2 % vrednosti celotnega prihodka (brez DDV).
• Podjetja z vsaj 10 zaposlenimi in samozaposlenimi, ki so ustvarila del svojega prihodka s spletno prodajo, Slovenija

In še o spletnem nakupovanju – Glavna motiva za spletno nakupovanje časovni in finančni prihranek

V 1. četrtletju 2022 je prek spleta nakupovala polovica oseb, starih 16–74 let. Največ e-kupcev je opravilo po en do pet spletnih nakupov (76 %). Ocenjena vrednost posameznega nakupa pa je bila največkrat od 100 do 299 EUR (31 %). Najpogosteje so kupili oblačila, čevlje ali dodatke.

Več kot 10 spletnih nakupov opravila desetina

Med e-kupci jih je največ opravilo 1–2 (38 %) ali 3–5 spletnih nakupov (prav tako 38 %). 14 % jih je opravilo 6–10 spletnih nakupov in 10 % več kot 10 spletnih nakupov.

Fizične izdelke pri prodajalcih iz drugih članic EU kupovala skoraj polovica

82 % e-kupcev je fizične izdelke kupilo ali naročilo prek spleta pri prodajalcih iz Slovenije. Skoraj polovica (47 %) jih je kupovala pri spletnih prodajalcih iz drugih članic EU, 19 % pa pri prodajalcih iz držav zunaj EU. Trem izmed stotih e-kupcev fizičnih izdelkov država spletnega prodajalca ni bila znana.

23 % e-kupcev je fizični izdelek kupilo pri fizični osebi, npr. prek spletne strani bolha.com, prodajko.si, eBay, Facebook Marketplace.

Število spletnih naročil ali nakupov storitev večje

Prek spleta je naročilo ali kupilo vsaj eno storitev 18 % prebivalcev, kar je za 4 odstotne točke več kot v 2021. 17 % jih je rezerviralo nastanitev: 15 % v hotelu, hostlu in 4 % pri fizični osebi (npr. sobo, stanovanje, počitniško hišo prek spletne platforme Airbnb). 11 % jih je kupilo vstopnice za kulturne ali druge prireditve (npr. kino, koncert, sejem) in 4 % za športne prireditve. 7 % jih je kupilo karto za letalo, avtobus ali vlak, najelo prevoz (npr. prek GoOpti), taksi, avto, 1 % pa je bilo takih, ki so si organizirali prevoz z avtomobilom pri drugi fizični osebi kot sopotniki (npr. prek prevoz.org, BlaBlaCar). 6 % jih je sklenilo ali podaljšalo naročniško razmerje za internet ali storitve mobilne telefonije.

Digitalne izdelke ali storitve kupila skoraj petina

29 % prebivalcev je v 1. četrtletju uporabljalo pretočne storitve, npr. Netflix, Voyo ali HBO Max, in tako gledalo filme oz. nadaljevanke na zahtevo. Na ogled filmov ali nadaljevank na zahtevo prek omenjenih platform se jih je naročilo 10 %.

16 % jih je z interneta preneslo glasbo, npr. prek YouTuba, SoundClouda. Spletni nakup glasbe (npr. iTunes, Google Play, Amazon Music, Deezer, Spotify) jih je opravilo 6 %.

Petina (20 %) jih je prek interneta igrala ali prenašala videoigre. Prek spleta jih je videoigre kupilo 4 %.

5 % jih je kupilo računalniške ali druge programe (vključno z nadgradnjami), ki so jih prenesli z interneta, 4 % mobilne aplikacije za zdravje ali fitnes in 3 % elektronske knjige, revije ali časopise.

Enega izmed omenjenih digitalnih izdelkov ali storitev je prek spleta kupilo ali se nanj naročilo 18 % prebivalcev./Vir: SURS