AmCham Fokus: CO2 je nova valuta

Ljubljana, 30. november 2022 – Na današnjem dogodku AmCham Fokus »Trajnost, edina možna strategija. Kaj lahko dosežemo, če sodelujemo kot ekipa, gospodarstvo, banke in oblikovalci zakonodaje?«, so se sodelujoči strinjali, da je zeleni prehod pomembna priložnost za Slovenijo ter da je pri vpeljavi ESG načel podpora vodstva izjemnega pomena, ključno pa je tudi sodelovanje vseh zaposlenih. Vladna stran pa je poudarila pomen novo ustanovljenega ministrstva za okolje, podnebje in energijo tudi kot podporo gospodarstvu v prihodnje. Na dogodku so sodelovali Barbara Domicelj, generalna direktorica, Microsoft Slovenija, Alenka Recelj Mercina, Koordinatorka trajnostnega razvoja, Skupina NLB ter sopredsedujoča AmCham Komisjiji za trajnostno rast, Jure Šumi, Vodja digitalnega marketinga in blagovnih znamk,  Knauf Insulation, Uroš Vajgl, Državni sekretar,  Ministrstvo za okolje in prostor RS.  

AmCham Fokus z naslovom Trajnost, edina možna strategija. Kaj lahko dosežemo, če sodelujemo kot ekipa, gospodarstvo, banke in oblikovalci zakonodaje., na katerem bodo sodelovali generalna direktorica podjetja Microsoft Slovenija Barbara Domicelj, koordinatorka trajnostnega razvoja v Skupini NLB Alenka Recelj Mercina, vodja digitalnega marketinga in blagovnih znamk pri Knauf Insulation Jure Šumi in državni sekretar na okoljskem ministrstvu Uroš Vajgl Foto: Katja Kodba/STA

Mojca Markizeti, direktorica za ESG in trajnostni razvoj v oddelku Audit & Assurance, Deloitte Central Europa in sopredsedujoča AmCham Komisiji za trajnostno rast ter vsebinska vodja današnjega dogodka je uvodoma osvetlila pomen trajnosti za gospodarstvo, saj so riziki, ki izhajajo iz okolja, največji poslovni riziki: “Če smo včasih živeli v družbi, zdaj živimo v ekonomiji.” Poudarila je, da se v gospodarstvu dogaja velika transformacija, saj se morajo podjetja v času podnebnih sprememb, v kolikor želijo preživeti, prilagoditi novi realnosti. Ob tem je izpostavila, da ima Slovenija veliko priložnost, a bo pri tem potrebna tudi vloga države. 

Barbara Domicelj je pri razpravi o vlogi deležnikov izpostavila, da posameznik lahko naredi ogromno, ampak so kljub temu podjetja tista, ki bodo naredila razliko ter opozorila na pomen konsistentnosti: “Ne gre samo za razmišljanje o tem, kaj lahko sami storimo, ampak kako lahko celotna veriga pomaga okolju. Stvar, ki jo mi dodatno merimo je,  koliko energije potrošijo produkti, ki so že v rokah naših končnih potrošnikov.”  Poudarila je, da je podjetje Microsoft ogljično nevtralen že od leta 2012, njihova ambicija je, da do leta 2030 postanejo ogljično negativni, do leta 2050 pa nameravajo odstraniti vse izpuste od leta 1975, ko so bili ustanovljeni.

Gradbeništvo globalno generira kar 35 % odpadkov ter porabi 50% vseh virov. To je k spremembi delovanja in vzpostavitvi trajnostne strategije vzpodbudilo tudi podjetje Knauf Insulation. Jure Šumi je izpostavil, da so uspeli med letoma 2010 in 2020 količino odpadkov, ki gredo na smetišče zmanjšati za 67%, izpuste ogljikovega dioksida pa za 23%. Omenil je tudi, da pri podjetju ne računajo samo na return on investment, ampak tudi return on future, zato so se odločili, da odprejo tovarno za popolno 100 % recikliranje: “Ljudje dejansko poslušajo in verjamejo v to, da to moramo imeti. Mogoče, kakšen posel zaradi tega zgubimo, ampak vemo da bomo dva ali tri ravno zaradi tega dobili.”

Alenka Recelj Mercina je pojasnila, kaj ponotranjenje ESG meril in trajnosti pomeni za finančno industrijo: “Mi usmerjamo finančne tokove, nismo sicer veliki onesnaževalci okolja, vendar imamo velike emisije v portofelijih” … Kar naenkrat se več ne pogovarjamo več o dolarjih ali evrih, ampak ljudem ki so na položajih na bankah že vrsto let rečeš, da je nova valuta CO2. CO2 je tista valuta s katero bomo operirali, ko se gremo pogovarjat k različnim investitorjem.” Poudarila je, da je banka toliko ogljično nevtralna kot so ogljično nevtralne njene stranke: “Bistvo tranzicije v finančni industriji je boljše obvladovanje tveganj.” Upravljanju je pripisala največji pomen znotraj ESG načel. Povedala je, da je Slovenija naredila velik korak s tem ko je pristopila k Chapter Zero, saj morajo nadzorniki morajo dobro poznati tematiko: “Suistainability je top down zadeva.”

Uroš Vajgl je izpostavil, da si je Slovenija za doseganje ničelne stopnje neto emisij zadala leto 2050 in da kasneje, ko začnemo slediti cilju, dražje bo: “Ti ukrepi niso nič novega, ukrepi ki se izvajajo za njih vemo že več časa. Aktualno zavedanje pa je, da ukrepi niso pomembni le za blaženje podnebnih sprememb, ampak tudi za prilagajanje podnebnim spremembam.” Izpostavil je, da je en najmočnejših instrumentov, ki ga imamo zelena davčna reforma: “Gospodarstvo bo moralo podpirati takšno družbo, ki bo delovala trajnostno.” Poudaril je tudi pomen in vlogo države, ki mora spodbujati brezogljičnost in napovedal, da že februarja lahko pričakujemo osnutke podnebnega zakona, ki bo prva naloga novega ministrstva.

Partner AmCham Fokusa je bil Microsoft, ki vidi kolektivno odgovornost in priložnost, kako z digitalizacijo utreti pot trajnosti!./LN/Foto: press AmCham/ Foto: Katja Kodba/STA

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s