Slovenija bo ob nekontroliranem prilivu beguncev zdaj te »uvažala« tudi po redni poti

Ljubljana, 1. december 2022 – Slovenska vlada je včeraj, 2. decembra, odločila (celoten dokument, kaj – pod člankom), da bo Slovenija iz Turčije sprejela 50 državljanov Sirije ali Afganistana, ki so pri Uradu visokega komisarja ZN registrirani kot begunci in se jim lahko prizna status begunca v Sloveniji. Ob tem pa je sprejela tudi novelo uredbe o načinu zagotavljanja pravic osebam z začasno zaščito, ki se tiče denarne pomoči za zasebno nastanitev.

Vprašanje, ki se zastavlja ob tej vladni odločitvi, kako to, da Slovenija in druge članice EU, morajo sprejemati t. i. kvote registriranih beguncev, nastanjenih v Turčiji, če pa se ve, da je EU, po dogovoru s Turčijo, isti plačevala mastne milijarde, in sicer za pomoč pri nastanitvi teh v Turčiji.

Vprašanje je tudi, kam se bodo te begunce namestilo, saj so azilni domovi nabito polni. Tu je še skrb za ukrajinske begunce, ki jih tudi ni malo. Predvsem pa so še tu dnevni ilegalni migranti, ki v Slovenijo trumoma vstopajo preko slovensko hrvaške meje. In sicer lahko počno tudi zato, ker njihovega ilegalnega prehoda Hrvaška ustrezno ne preprečuje. In nato ne, tudi slovenska policija.

  • Ob tem velja omeniti, da je Hrvaška tem ilegalnim beguncem, ki bi jih mora zdržati na t. i. predvideni zunanji schengenski meji (ta naj bi bila uradno uvedena s 1. januarjem 2023) celo pripravila posebna prehodna taborišča (premer je takšno prehodno taborišče, ki je na Reki), in sicer zato, tako poročajo hrvaški mediji, da bi se tem beguncem zagotovil lažji odhod v Italijo ali drugam v EU, da si zagotovi boljše življenje (zanimivo, Hrvati ob tem Slovenije kot države, ki naj bi jo begici prečkali, sploh ne omenjajo).

Dejstvo je, da ima Slovenija tako do sebe kot do tistih v Bruslju, ki sploh ne vedo, kako urediti in usmerjati begunske prilive v Evropo, moralno čisto vest, saj smo pred leti sprejeli (on samo to, kar so potrebovali za svoj razvoj) iz balkanskih vojskujočih se državic, več deset tisoč beguncev, ogromno jih je nato ostalo pri nas. Nekateri so se integrirali, drugi pač ne, ker se že kaže na veliko področjih.

Vprašanje torej je, kakšni so zdaj načrti vlade za prihodnje? Koliko beguncev, ki trumoma prihaja v Evropo, in seveda k nam še lahko Slovenija sprejme? Kako ureditvi njihovo integracijo, če ti ostanejo pri nas (čeprav se, da bi večina raje odšla v države Zahodne Evrope).

In še to! Kako neurejeno stanje imamo v državi, si v praksi lahko ogledate v živo v Ljubljani, in sicer na področju avtonomnega kulturnega centra AKC Metelkovo mesto, kjer ti isti iskalci poti do lepšega življa pri nas našemi prebivalcem mirno prodajo druge na tem področju, a tega pristojne institucije nočejo vedeti, kaj šele videti. Tako pač je, če se stanje beguncev, tako v Sloveniji, predvsem pa EU politične elite gledajo s pomočjo plašnic./objavo pripravil Marko Lavrečič/Fotografije: arhiv : LJNovice/ 

To je sprejela vlada, da ne bo ne jasnosti – Slovenija bo iz Turčije sprejela 50 državljanov Sirije ali Afganistana

Vlada Republike Slovenije je odločila, da Republika Slovenija iz Turčije sprejme 50 državljanov Sirije ali Afganistana, ki so pri Uradu visokega komisarja ZN (UNHCR) registrirani kot begunci in se jim lahko prizna status begunca v Sloveniji. Ministrstvo za notranje zadeve v sodelovanju z Uradom Vlade Republike Slovenije za oskrbo in integracijo migrantov do 31. januarja 2023 pripravi izvedbeni načrt sprejema oseb.

Po podatkih Urada visokega komisarja ZN (UNHCR) za begunce število beguncev v svetu v zadnjih desetletjih vztrajno narašča in je konec leta 2021 doseglo 21,3 milijona. Poleg tega so zadnjem letu že tako kritične migracijske razmere zaznamovali tragični dogodki v Afganistanu in Ukrajini, ki so privedli do novih humanitarnih izrednih razmer in povečanega razseljevanja. Sirski begunci že sedmo leto zapored predstavljajo prebivalstvo z največjimi svetovnimi potrebami po preselitvi, sledijo pa jim begunci iz Afganistana. Turčija ostaja največja država gostiteljica, z največjimi ocenjenimi potrebami po preselitvi na svetu. Sirski begunci predstavljajo več kot 92 odstotkov potreb Turčije, begunci iz Afganistana pa tri odstotke. Ob tem kriza v Siriji stopa v dvanajsto leto in ostaja največja begunska kriza v svetu, humanitarne razmere pa so se leta 2021 še poslabšale tudi v Afganistanu. Tudi Evropska komisija v okviru Pakta o migracijah in azilu spodbuja države članice k aktivnemu preseljevanju.

Slovenija je v razpravah na ravni EU večkrat podprla prizadevanja Evropske komisije v zvezi s trajnimi preselitvami in premestitvami. Ukrepi, povezani s trajnimi preselitvami, so namreč eden od pomembnejših elementov migracijske politike EU. Države članice lahko uporabljajo trajne preselitve kot pomemben element solidarnosti za nudenje zaščite osebam, ki potrebujejo mednarodno zaščito, in tudi kot strateški instrument, s katerim upravljajo migracije. S tem pomagajo zmanjšati spodbude za tihotapljenje in trgovino z ljudmi oziroma omogočajo osebam, ki potrebujejo zaščito, zakonito možnost poti v EU.

Pri določitvi števila oseb smo poleg migracijskih trendov in kriznih žarišč upoštevali predvsem bistvene statistične podatke o številu prosilcev za mednarodno zaščito in osebah s statusom mednarodne zaščite, integracijske zmogljivosti in pretekle izkušnje na področju preselitev in premestitev. Odločitev o sprejemu 50 državljanov Sirije ali Afganistana iz Turčije je izraz solidarnosti, število pa sorazmerno obremenitvam in zmogljivostim sistema integracije oseb s priznano mednarodno zaščito glede na število ugodenih prošenj v zadnjih letih.

Na podlagi kvote se osebam lahko prizna status begunca, če izpolnjujejo pogoje za priznanje statusa begunca, ki jih določa Zakon o mednarodni zaščiti, in so v državi, v kateri so varni pred preganjanjem, pogoji bivanja pa niso primerni za integracijo. Za izpolnjevanje pogojev za sprejem v Slovenijo bomo upoštevali poročilo, ki ga bo za vsako osebo pripravila uradna oseba pristojnega organa oziroma UNHCR. Poročilo mora vsebovati mnenje o pogojih za integracijo v državi, v kateri je oseba, in mnenje o izpolnjevanju pogojev za priznanje statusa beguncev v skladu z Zakonom o mednarodni zaščiti.

Za projekt bodo porabljena sredstva Sklada za azil, migracije in vključevanje (AMIF) v višini 75 odstotkov in sredstva proračuna Republike Slovenije v višini 25 odstotkov. Za vsako sprejeto osebo bo Slovenija iz sredstev AMIF prejela pavšalni znesek 10.000 evrov. V letu 2023 je predvidena poraba 220.000 evrov od 500.000 evrov, kolikor bo Slovenija dobila od EU. Dejanska poraba je odvisna od izvedbe načrta, in sicer kdaj naj bi predvidoma te osebe prišle, kar je odvisno tudi od razmer v regiji./Vir: Ministrstvo za notranje zadeve

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s