Ljubljana, 16. december 2022 – Sodni svet je včeraj, 15. decembra, z osmimi glasovi za, a z dvema proti, torej z večino, podprl kandidaturo Miodraga Đorđevića za predsednika Vrhovnega sodišča, naj bi, kot poroča STA, sporočili iz Sodnega sveta (na njihovi strani ta odločitev še ni objavljena).

Velja spomniti, da se je Miodrag Đorđević za mesto predsednika vrhovnega sodišča, ki ga na predlog pravosodnega ministra imenuje državni zbor, v preteklosti že potegoval, vendar je konec leta 2009 kandidaturo umaknil, potem ko ni dobil podpore kolegov na občni seji vrhovnega sodišča, niti sodnega sveta. “Očitno sem preveč ‘radikalen’ in ‘neodvisen’,” je, takrat o njegovem umiku zapisal Dnevnik.

A velja vedeti tudi, da je ta isti Miodrag Đorđević, in zdaj s strani Sodnega sveta, potrjeni, skupaj še zdaj aktualnim predsednikom vrhovnega sodišča Damijanom Florjančičem, vrhovnega sodnika Jana Zobca prijavil zaradi intervjuja za Siol.net etični komisiji pri tem istem Sodnem svetu, kar je milo rečeno smešno.

Sodeč pa »nagnjenju« v državi bo Miodrag Đorđević zagotovo potrjen, saj imajo zdaj vladajoče stranke potrebno večino za njegovo ustoličenje.    

Ko piše v pravili potrditve predsednika Vrhovnega sodišča imenuje – ali razreši – Državni zbor, na predlog ministra za pravosodje, ki mora prej pridobiti mnenji Sodnega sveta in občne seje (zbora vseh sodnikov) Vrhovnega sodišča. Imenovanje za predsednika ali razrešitev s te funkcije sicer nima nobenega vpliva na siceršnje sodniške pravice in dolžnosti imenovanega na ta najvišji položaj v tretji veji oblasti.

Miodrag Đorđević bi lahko postal novi predsednik Vrhovnega sodišče prihodnje leto 14. februarja, ko se sedanjemu predsedniku vrhovnega sodišča Damijanu Florjančiču, ki ga je DZ na to mesto imenoval 14. februarja 2017, poteče mandat.

In to piše o Dr. Miodragu Đorđeviću na spletni sprani Vrhovnega sodišča – Dr. Miodrag Đorđević se je rodil leta 1955 v Ljubljani. Leta 1980 je diplomiral na Pravni fakulteti v Ljubljani, leta 2004 pa doktoriral s področja stečajnega prava. Tema njegove doktorske disertacije je bila “Izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika (pravne osebe)”.

Svojo poklicno pot je začel kot prvostopenjski sodnik na takratnem Temeljnem sodišču v Ljubljani. Leta 1992 je bil imenovan za višjega sodnika na Višjem sodišču v Ljubljani, leta 2003 pa za vrhovnega sodnika na Vrhovnem sodišču Republike Slovenije. Ves čas sodi na gospodarskem oddelku. Je strokovnjak s področja insolvenčnega prava. Leta 2002 je bil kot štipendist Fulbrightovega sklada na strokovnem usposabljanju na “U.S. Bankruptcy Court for the Middle District of Tennessee” in “Vanderbilt University Law School”, oboje v Nashvillu, Tennessee, ZDA.Je član številnih mednarodnih združenj (International Insolvency Institute – ustanovni član, INSOL Europe in INSOL International, IEEI in CERIL). V letih 2007- 2011 je kot predstavnik Republike Slovenije sodeloval v Delovni skupini UNCITRAL za insolvenčno pravo. Maja 2008, ko je Republika Slovenija predsedovala EU, je v New Yorku vodil koordinacijo držav članic EU na zasedanju Delovne skupine. V letih 2016 – 2017 je kot ekspert za insolvenčno pravo delal na projektu EU v Republiki Makedoniji. Je član Skupine Ministrstva za pravosodje Republike Slovenije za implementacijo novel k ZFPPIPP.

Od leta 2010 do leta 2015 je bil na seznamu namestnikov izvoljenega sodnika za odločanje v posameznih zadevah na Evropskem sodišču za človekove pravice (ESČP) v Strasbourgu. Od leta 2015 je HELP Focal Point – predstavnik Republike Slovenije za program Sveta Evrope za izobraževanje pravnih strokovnjakov o človekovih pravicah. Decembra 2015 je pridobil tudi HELP Trainer Certificate.

Od leta 2009 do leta 2021 je bil podpredsednik Slovenskega sodniškega društva, od leta 2021 pa je njegov častni član. Od leta 2019 je podpredsednik Vrhovnega sodišča Republike Slovenije. Govori angleško in srbsko/hrvaško. Obvlada tudi osnove francoščine.LN/Foto: arhiv/