Med doktorji znanosti je bilo 54 % moških in 46 % žensk

Ljubljana, 11. januar 2023 – Med prebivalci Slovenije, starimi do vključno 69 let, je imelo konec leta 2020 naziv doktor oz. doktorica znanosti več moških kot žensk, med tistimi, ki so doktorat pridobili nedavno, pa je bilo več žensk. Največ doktorskih nazivov je bilo iz naravoslovnih ved.

Med doktorji znanosti 54 % moških in 46 % žensk

Konec leta 2020 je bilo med prebivalkami in prebivalci Slovenije, starimi do vključno 69 let, 11.319 oseb z doktoratom. Med njimi je bilo 54 % moških in 46 % žensk. Največ doktorjev in doktoric znanosti je bilo starih 35–54 let, in sicer 65 %. Najmanj, 6 %, je bilo starih 65–69 let.

Večina, 92 % izmed vseh doktorjev in doktoric znanosti, je doktorski naziv pridobila v Sloveniji.

Največ doktorskih nazivov iz naravoslovnih ved

Med vsemi doktorji znanosti jih je največ doktoriralo iz naravoslovnih ved (28 %), sledile so tehniške in tehnološke vede (21 %) ter družbene vede (20 %). Najmanj doktorskih nazivov je bilo iz kmetijskih ved (4 %).

Spolna struktura po področjih znanosti doktorata kaže, da so ženske in moški izbrali različna študijska področja, saj se je delež po spolu pri večini teh razlikoval. Delež žensk je bil najmanjši pri tehniških in tehnoloških vedah. Med vsemi, ki so doktorirali iz teh ved, je bilo 22 % žensk. Več žensk kot moških je doktoriralo iz humanističnih ved, sledile so medicinske in družbene vede. Delež žensk je bil najvišji v humanističnih vedah (61 %).

Med novimi doktorji znanosti več žensk

Med tistimi, ki so naziv doktorica oz. doktor znanosti pridobili v letih 2019 in 2020, je bilo 56 % žensk, njihova povprečna starost je bila 37 let, doktorski študij pa je povprečno trajal 5,4 leta. Tudi med novimi doktorji znanosti jih je največ doktoriralo iz naravoslovnih (26 %), najmanj pa iz kmetijskih ved (manj kot 1 %).

Največ doktorjev in doktoric znanosti zaposlenih v visokošolskem sektorju

Večina, 95 % doktorjev in doktoric znanosti, je bila zaposlenih ali samozaposlenih. Med njimi jih je 82 % imelo zaposlitev za nedoločen čas. Največ, 35 %, jih je bilo zaposlenih ali samozaposlenih v visokošolskem sektorju, 29 % v poslovnem sektorju in 28 % v državnem sektorju. Podatki kažejo, da delež doktorjev znanosti, zaposlenih ali samozaposlenih v visokošolskem sektorju, upada (leta 2009 jih je bilo 54 %, leta 2012 pa 49 %), v poslovnem in državnem sektorju pa narašča (leta 2009 jih je bilo v poslovnem sektorju 19 %, leta 2012 pa 24%, v državnem sektorju pa v obeh omenjenih letih 23 %).

71 % doktorjev in doktoric znanosti se je pri svojem delu ukvarjalo z raziskovanjem in/ali eksperimentalnim delom.

Mednarodno mobilnih nekaj manj kot doktorjev in doktoric znanosti

Podatki iz ankete kažejo, da je bilo 19 % doktoric in doktorjev znanosti mednarodno mobilnih. To pomeni, da so v obdobju od 1. 1. 2011 do 31. 12. 2020 najmanj tri mesece opravljali doktorski študij v tujini ali tam delali./Vir SURS/

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s