Ljubljana, 23. april 2023 – Današnji dan, 23. april po svetu, tudi v Sloveniji, praznujejo svetovni dan knjige in avtorskih pravic. Svetovni dan knjige je razglasil Unesco leta 1995. Dan je posvečen promociji branja, hkrati pa je želja spodbuditi ljudi, še posebej mlade, da odkrijejo užitke branja in pridobijo spoštovanje do avtorskih del tistih, ki so s svojimi deli pripomogli h kulturnemu napredku človeštva. Praznik pa je tudi tesno povezan s književnostjo: tega dne leta 1616 sta umrla znamenita književnika: Miguel de Cervantes in William Shakespeare.

Slovenija je ena redkih evropskih držav, ki praznik knjige praznuje en teden. Ob priložnostih dneva knjige je bilo predstavljenih kar nekaj predlogov, kako narediti povprečnemu bralcu knjigo bolj dostopno, med drugim tudi ta, da bi se davek na knjige ukinil ali vsaj zmanjšal. Z idejo in geslom »PODARIMO KNJIGO« se 23. april uvaja kot dan podarjanja knjig.
Ob svetovnem dnevu knjige Društvo slovenskih pisateljev (DPS) objavi poslanico, s katero želi površinsko opomniti, a predvsem ponotranjiti miselni vzgib, da knjiga več kot le skupek napisanih besed, ampak vzgib za prihodnost naroda in njegovih ljudi.
V letošnji poslanici so pri DPS zapisali: “Kovanje besed. Kaj neki povezuje zahtevni metalurški poklic z mehkim vznikanjem besed v naši notranjosti? Le kako se kovanje povezuje z umetnostjo?
Podoba kovača, ki z napornim delom preoblikuje materialno tvarino, deluje arhetipsko. Marsikateri kovač v srednjem veku in še prej ni bil le obrtnik. Bil je tudi alkimist. Žarenje njegovega ognja in udarci njegovega kladiva niso preoblikovali le kovin. Omogočali so tudi vstopanje v nevidne svetove, preoblikovanje človekove notranjosti, kar se je potem odražalo tudi v stvarnem svetu.
Podoba kovača alkimista nas spomni na to, kakšno moč imajo v resnici besede. So vezni člen med domišljijskim svetom, našo notranjostjo in stvarnim, materialnim svetom. Beseda je potencialna snovna tvarina, prihaja iz prostranega polja, po katerem smo vsi prepleteni. Znani švicarski zdravnik in alkimist Paracelz je domišljijo opisal kot magnet, ki s svojo močjo pritegne snovi neskončnega stvarstva v človekovo notranjost, kjer se preoblikujejo.
Deklica lista po svoji prvi slikanici. Sanja o ljubkih stvareh – morskem konjičku, ptičku na vrhu novoletne jelke, vrtnem palčku. In tako silno ljubi. Šla bo v šolo, odrasla bo, nosila bo rdeče čeveljčke. Ogleduje si ilustracije, berejo ji. Imela bo veliko poklicev, postala bo cvetličarka, novinarka, igralka… Potem se nauči brati. Bere. Potovala in ljubila bo, drzna bo, uspelo ji bo.
Pisateljica zre v prostranost pokrajine, sanja sanje človeka, njena knjiga je poligon, na katerem vzletajo. Svetu daje tisto, o čemer svet sploh ne ve, da ima. Sproži roko, ljudem pokaže ladje na morjih, prelepe ladje z zlatimi premci. Da hrepenijo. Pier Paolo Passolini dvigne klobuk, pozdravi: »Odkrivam resničnost, ki nima nič skupnega z realizmom.«
Svet je velik, življenje dolgo, ladja pluje. Naxos, Paros, Santorini, v laseh veter, v njem zgodbe. Pisateljica jih sliši, zbira, zapisuje. Vse dokler ne ostane sama, edina potnica, z enim samim kovčkom, v njem pa le knjige, čudovite knjige.
Ko zapreš dobro knjigo, si drugačen, kot si bil, preden si jo odprl. Nekaj v tebi se je premaknilo, spremenilo. Literatura ne spreminja le na mentalni ravni, spreminja na ravni vibracij. Ko se beseda dotakne bralca, v njem zgane nove, drugačne vibracije, privlači druge ljudi, sproža druge dogodke«.
No, in za zaključek, ob misli na knjigo(e), še to, da na svojem spletnem dnevniku predstavimo letno krepko preko 100 knjig, avtorjev ter soustvarjalce in urednike, ki med naše bralce prinašajo tako domače kot tuje knjižne novosti.
In zakaj to dodajamo? Zato, ker s tem sporočamo, da imamo aktivne založnike, ki se zavedajo svojega poslanstva in vrednosti knjige. Torej naj bo 23. april vsak dan v vaših mislih – v rokah pa knjiga./ATS/