Ljubljana, 13. maja 2023 – Prireja prašičjega mesa je bila v Sloveniji za okoli 12 % manjša kot v letu pred tem in za točno 15 % manjša kot v 2019. Stalež prašičev se je ponovno zmanjšal; število prašičev je bilo tudi v letu 2022 ponovno najnižje po letu 1991.

Prašičjega mesa je bilo v klavnicah pridobljenega za okoli 6 % manj kot leto prej oz. za okoli 11 % manj kot v 2019. Prirast v živi masi je bil manjši za približno 16 % in v primerjavi z 2019 za okoli 17 %. Tudi domača prireja prašičjega mesa je bila za okoli 12 % manjša kot v 2021 in za točno 15 % manjša kot v 2019.

Podatki o bilanci prašičev za leto 2022 kažejo, da je bilo število teh živali v skoraj vseh kategorijah bilance manjše kot v 2021, povečalo se je le število izvoženih živali, in sicer za točno 18 % (oz. za okoli 546 % večje število kot v 2019). Trend naraščanja števila izvoženih živali se je tako nadaljeval in lani je bilo teh živali približno 16.000 (v letu 2019 okoli 2.000).

V prejšnjih letih smo poudarjali, da je izvoz prašičev po številu daleč najmanjša kategorija v bilanci števila prašičev, vendar se ob omenjenem trendu to število opazno povečuje. Zmanjšali sta se števili živali na začetku in na koncu leta, slednje je upadlo za okoli 6 % (oz. za okoli 16 % manjše kot v 2019). Uvoz se je zmanjšal za okoli 3 % (v primerjavi z letom 2019 za okoli 17 %). Skotilo se je za točno 14 % manj živali kot v 2021 (oz. za okoli 12 % manj kot v 2019). Zaklanih je bilo za približno 13 % manj prašičev (oz. okoli 19 % manj kot v 2019). Število poginulih prašičev je bilo v primerjavi z 2021 manjše za okoli 7 %, v primerjavi z 2019 pa za približno 6 %.

Perutninskega mesa priredili več, kokošjih jajc pa manj

Prireja perutninskega mesa je bila večja kot leto prej, domača prireja mesa se je povečala za okoli 2 % (v primerjavi z 2019 pa za okoli 5 %). Prireja znesenih kokošjih jajc je bila po drugi strani v primerjavi z 2021 za približno 1 % manjša, v primerjavi z 2019 pa za okoli 2 %. Lani je bilo na letni ravni manjše tudi število kokoši nesnic, in sicer za približno 17 %, v primerjavi z 2019 pa za okoli 21 %. Pri tem je treba upoštevati, da je bil podatek o številu kokoši nesnic pridobljen na kritični datum (tj. 1. decembra), podatek o številu znesenih jajc pa za obdobje preteklega leta (bilančno leto december–november).

Kokoši nesnic, ki so v 2022 znesle konzumna kokošja jajca (jajca, namenjena za prehrano ljudi), je bilo za okoli 7 % manj kot leto prej, v primerjavi z 2019 pa za okoli 13 %. Znesle so za okoli 1 % manj te vrste jajc kot v 2021 in za približno 9 % manj kot v 2019.

Ovčjega in kozjega mesa ter mleka priredili manj

Domača prireja ovčjega mesa je bila manjša za okoli 4 %, kozjega mesa pa za okoli 7 %. V primerjavi z 2019 je bilo ovčjega mesa prirejenega manj (za okoli 1 %), kozjega mesa pa približno enaka količina (z negativnim trendom). Pri tem je treba upoštevati, da gre pri obeh omenjenih vrstah živali v primerjavi s preostalimi vrstami živali za majhne staleže živali (še posebno koz) in da imata prireji mesa teh dveh vrst živali v celotni prireji mesa v Sloveniji zato zelo majhna deleža.

Prireja ovčjega mleka je bila za okoli 9 % manjša kot v 2021 in za okoli 3 % večja kot v 2019, prireja kozjega mleka pa za približno 8 % manjša in za okoli 6 % večja v primerjavi z 2019.

Medu pridelali občutno več

Pridelek medu je bil opazno večji kot v 2021. Slovenski čebelarji so namreč pridelali približno 2.400 ton medu oz. približno 2.200 ton medu več (v primerjavi z 2019  okoli 1.800 ton medu več). To je bilo približno 1.400 ton medu več od petletnega povprečja prireje medu v Sloveniji.

Letna prireja govejega in perutninskega mesa večja, prašičjega, ovčjega in kozjega mesa pa manjša

Govejega in perutninskega mesa smo lani priredili več, prašičjega, ovčjega in kozjega pa manj kot leto prej. Prireja mleka in kokošjih jajc je bila manjša, pridelek medu pa večji. Tudi v tokratni objavi najnovejše začasne podatke primerjamo z letom 2019.

Prireja mesa, mleka in kokošjih jajc v 2022

Govejega mesa smo priredili doma okoli 50.000 ton, prašičjega okoli 26.000 ton, perutninskega okoli 74.000 ton, ovčjega okoli 1.400 ton in kozjega mesa okoli 300 ton.

Kokoši nesnice so znesle okoli 413 milijonov jajc. Kravjega mleka se je namolzlo okoli 607 milijonov litrov, kozjega mleka okoli 2,1 milijona litrov, ovčjega mleka pa okoli 0,6 milijona litrov.

Na letni ravni priredili več govejega mesa

Količina govejega mesa, pridobljena leta 2022 v klavnicah, je bila za okoli 3 % manjša kot v letu pred tem (v primerjavi z letom 2019 pa za okoli 2 % večja). Zakola goved zunaj klavnic nismo zaznali, zato je bila količina v klavnicah pridobljenega mesa enaka količini vsega pridobljenega mesa. Domače prireje mesa je bilo za okoli 3 % več (oz. za približno 15 % več kot v 2019), prirasta v živi masi pa za okoli 4 % manj (oz. za okoli 1 % manj kot v 2019).

Podatki o bilanci goved za leto 2022 kažejo, da je bilo število živali v večini kategorij bilance nižje kot v letu pred tem. Izvozili smo za približno 14 % več goved kot v 2021 (oz. za okoli 44 % več kot v 2019), uvozili pa smo jih za okoli 13 % manj (oz. za okoli 2 % več kot v 2019). Število skotenih goved je bilo za približno 3 % nižje kot v predhodnem letu (približno 1 % manj v primerjavi z 2019). Zaklanih je bilo za okoli 1 % več goved kot v 2021 (bilančno leto december–november), v primerjavi z 2019 pa za približno 6 % več. Poginilo je za okoli 6 % goved manj kot leto prej (oz. za okoli 3 % manj kot v 2019).

Kravjega mleka namolzli manj

Količina namolzenega kravjega mleka je bila manjša kot v 2021, in sicer za okoli 2 % (to je okoli 14 milijonov litrov kravjega mleka manj), v primerjavi z letom 2019 pa približno enaka, a s pozitivnim trendom (kar je približno 3 milijone litrov kravjega mleka več)./LN/SURS/