S projekcijo dokumentarca Poj mi pesem o pevcu Vladu Kreslinu se je začel Liffe 2018

B9D131F1-45BF-47F0-A3B5-6293DE504A07

V Linhartovi dvorani Cankarjevega doma (CD) se je danes, 7. novembra trajal bo do 18. novembra,  s projekcijo dokumentarca Poj mi pesem o pevcu Vladu Kreslinu uradno začel 29. Ljubljanski mednarodni filmski festival (Liffe). Programski direktor Liffa Simon Popek je dejal, da je festival odprl zelo intimen in čustveno močen film, v katerem Vlado Kreslin spregovori o sebi, ob peščici najbližjih.

Vlado Kreslin/Foto: Alenka T. Seme

Dokumentarec Poj mi pesem v režiji Mirana Zupaniča ponuja uvid v ključne dele ustvarjalne rasti Kreslina in obenem oriše kulturni kontekst, znotraj katerega glasbenik deluje že več kot 40 let. Popek je v šali dejal, da bi bil škandal, če festivala ne bi odprl film o zvezdniku, ki s svojimi koncerti že leta polni CD.

Popek, ki festivala nikoli ne snuje na podlagi neke teme ali rdeče niti, ker ne želi izbirati filmov na podlagi tega, ali se umeščajo v določen kontekst ali ne, je za STA ob nocojšnjem uvodu v festival dejal, da je morda letos med filmi na sporedu še najbolj opazna prisotnost močnih, upornih in samozavestnih ženskih likov v filmih, ki so jih ustvarile režiserke. Dva med njimi, Ne bom več luzerka in Zgodovina ljubezni, podpisujeta slovenski režiserki Urša Menart in Sonja Prosenc, v tekmovalnem programu pa sta po Popkovih besedah denimo močna ženska lika tudi Hannah Andree Pallaora ali pa Bojevnica Benedikta Erlingssona.

Popek se je bolj usmeril v snovanje programa Fokus, v sklopu katerega bodo predstavljeni filmi ustvarjalcev, ki prihajajo iz republik nekdanje Sovjetske zveze: “V tem programu je sedem filmov, ki pa so zelo moderni in odpirajo sodobne teme.”

Glavni gost letošnjega Liffa je nemški režiser Christian Petzold, ki so se mu poklonili s sekcijo Posvečeno. Po Popkovih besedah Petzold, eden najbolj izrazitih in privlačnih evropskih cineastov, v Ljubljano prihaja po več letih dogovarjanj. “Petzold zelo rad eksperimentira s formami, večkrat pa je za izhodišče svojih del vzel določeno literarno ali filmsko klasiko in jo po svoje, zelo subtilno predelal,” je dodal Popek. Ob njem pa na Liffe prihajajo še nekateri drugi slovenski in tuji gostje, ki jim bo mogoče prisluhniti po izbranih projekcijah.

V torek se je že zaključila tudi predprodaja festivalskih vstopnic. Kot so sporočili iz CD, so še pred začetkom Liffa prodali 25.977 vstopnic, Popek pa je kot zanimivost poudaril, da so med filmi, za katere vlada največje zanimanje, poleg del priznanih režiserjev tudi nekateri iz tekmovalnega programa, kot so Ne bom več luzerka Urše Menart, Zdravilec v režiji Gjorceja Stavreskija, 112 Gustava Möllerja in že omenjena Bojevnica.

Dobro pa so med drugimi šle v prodajo tudi vstopnice za najnovejši film Yorgosa Lanthimosa Najljubša, Hiša, ki jo je zgradil Jack Larsa von Trierja, Dogman v režiji Mattea Garroneja, film, ki je navdušil v Cannesu, Dekle v režiji Lukasa Dhonta, pa tudi zgodba o prepovedanem razmerju med poročenima Palestincem in Izraelko v filmu Sarah in Saleem: Prepovedana ljubezen režiserja Muayada Alayana, Tatiči v režiji Kore-edaja Hirokazuja, Dvojna življenja Olivierja Assayasa ter Kafarnaum v režiji Nadine Labaki. Iz CD so še sporočili, da so vstopnice za te filme še na voljo, morda so razprodane zgolj določene projekcije.

Za glavno festivalsko nagrado vodomec, ki jo podeljujejo delom mladih perspektivnih avtorjev, je letos v konkurenci deset filmov. Vse nagrajence festivala pa bodo naznanili ob uradnem zaključku 17. novembra, ki ga bo zaznamovala tudi projekcija češkega filma slovenskega režiserja Olma Omerzuja Zimske muhe. Tudi za ta film so kupci vstopnic v predprodaji izkazali veliko zanimanje.

B9D131F1-45BF-47F0-A3B5-6293DE504A07

Na predjubilejni izdaji bodo sicer prikazali 97 celovečernih in 15 kratkometražnih filmov, med katerimi bo zagotovo vsak našel nekaj zase. Retrospektiva bo posvečena češkemu novemu valu, tretjič zapored so za Liffe tekmovalni program kratkih filmov Evropa na kratko pripravili v društvu Kraken, za mlade filmske navdušence pa je na voljo nabor šestih filmov Kinobalon. Pester bo tudi spremljevalni program./AS/STA/

Ni potrebe po razburjanju, če predstavniki nekaterih verskih skupnosti podpirajo Jankovića

Tromostovje
Tromostovje je kompleks treh mostov v Ljubljani, ki prečkajo reko Ljubljanico na ključni točki mesta ob zavoju reke pod grajskim gričem. Arhitekt Jože Plečnik

Kot je poročal POP TV del javnosti moti, da nekateri predstavniki cerkve podpirajo Jankovića. Če ga podpira paroh pravoslavne cerkve, je logično, namreč, kri ni bila nikoli voda. Če ga podpira vodja Islamske skupnosti v Sloveniji, mufti Nedžad Grabus, je tudi logično saj Janković dosegel, da so muslimanski verniki dobili odlično lokacijo za njihovo džamijo. Nekoliko je čudno, da ga je podprl Geza Filo škof slovenske evangeličanske cerkve, a ima svoje razloge, ki jih bo pojasnili svojemu Bogu. Da pa ga podpira duhovnik, ki “uraduje” v Nemčiji iz zahvale, ker ga je sprejel, ko ga drugi politiki niso, je to dokaz, da so katoliški duhovniki pač priliznjenci, ko gre za njihove osebne interese. Če pa to ne moti njegovih šefov, zakaj bi nas.

Torej, treba je priznati, da je Janković pridobil može brez, da bi jih nagovarjal na to. Je pa res, da ti podpirajo grešnika, čeprav njihovi bogovi naj takšnih ljudi, praviloma naj ne bi podpirali. A, ker so njihovi bogovi gor, njihovi predstavniki pa na zemlji morda ti tam zgoraj zaradi obilice dela še niso seznanjeni z odločitvami svojih predstavnikov na zemlji. No, pa morda tudi zato, ker je Ljubljana na letošnji Mercerjevi lestvici zasedla le 75. mesto, kar zanje tam zgoraj ni pomembno.

Je pa res tudi to, da so navedeni predstavniki verskih skupnosti samo ljudje z eno glasovnico. Kaj z njo počno pa je njihova stvar. Zato smo prepričani, da Janković, kljub svojim grehom ni kriv, zakaj in s katerim razlogom so se verski predstavniki odločili, da ga podprejo. No, bodo pa postali “grešniki”, če bodo svoje vernike javno nagovarjali, da volijo moža, ki ima zagotovo, kar nekaj grehov.
Kako so ti veliki pa ne bodo odločili, ne predstavniki verskih skupnosti, ki so mu izrazili osebno podporo, ampak oni v rjavih kutah, ki bodo z njihovim znamenitim kladivom potrdili ali ovrgli njegovo »grešnost«.
A se ve, da bodo glavno besedo imeli volivci, ki bodo rekli zadnjo.
Zoran Janković, ljubljanski župan
Vidite! Torej, župana Ljubljane ne bodo izvolili predstavniki vere, ne njihovi “šefi” tam zgoraj, pa tudi ne sodniki, ki jim pred volitvami zagotovo še ne bo “uspelo” določiti o ravni Jankovićeve grešnosti.
O tem, ali mu bodo volivci dali Jankoviću še petič podporo za županski mandat pa bodo odločili le volivci, ki pa vedno odločijo po svoji volji. “Bog”, ki se imenuje neodvisnost in nepristranskost, nam je priča, da smo to zapisali z dobrim namenom. Zato po našem nanjo ni potrebe po razburjanju, če nekateri predstavniki vere podpirajo Jankovića./Pripravil: J. Temlin

Na knjižni polici: Za oba, zanj in zanjo

8AA074BB-2300-4BC2-B626-FFA2180D2359
Spet smo pokukali na knjižno polico na katero založnik Mladinska knjiga postavlja knjižne novosti. Mi smo tokrat izbrali tri, in sicer nekaj za oba, nekaj zanj in nekaj zanjo.
Tako smo za oba izbrali 42 doživetij po Sloveniji za vse čute in letne čase. Gre za vodnik po Sloveniji, ki ga je pripravil Igor Drnovšek in ga je naslovi z naslovom Najlepše stvari so zastonj. V vodniku avtor ponuja 42 predlogov, kako aktivno, igrivo in v sožitju z naravo ter malimi in velikimi sopotniki preživeti čas skupaj ter se ob tem zabavati in raziskovati. Njegovi pohodniški predlogi niso namenjeni osvajanju velikih vrhov in obiskov znanih krajev (torej tudi tistih ne, kjer poleti domačim gostom odsvetujejo obiske). Pač pa nas avtor usmerja k manj znanim zanimivostim, prezrtim kotičkom in iskrivim doživetjem v Sloveniji.
V knjigo je za iskanje, oziroma obiske teh zanimivosti dodal pregledne zemljevide, GSP-koordinate in QR-kode ciljev izletov, dodal je namige za zanimivosti ob poti ter vsako od predlaganih doživetij opremil z zgodbami iz preteklosti. Velja dodati, da je teh 42 doživetij po celotni Sloveniji, kar pomeni, da jo bosta ona in on, ali en in drug Slovenijo lahko spoznala na res zanimiv in izviren način. Če dodamo, da je potrebno odšteti za vodnik 24,99 evrov, si lahko izračunate, da vas bo en od 42 predlogov stal natančno 0,595 centov.
Za njega smo izbrali knjigo z naslovom Peka brez moke avtorice Anje Donnermeyer. Rekli boste, zmotili ste se! Ne! Saj trdimo, da smo enakopravni, torej je prav, da se on loti priprave sladkih dobrot. Naj takoj dodamo, da gre za knjigo receptov za preprosto peko brez glutena. Če je ta priročen, se bo brez težav znašel, saj knjiga ponuja številne recepte, katerim je avtorica dodala spisek potrebnih sestavin in še veliko zanimivih informacij o nakupovanju sestavin in o peki brez glutena. No, če se »on« ne bo znašel pri pripravi zanimivih tort, pit, mafinov ter ostalih sladkih dobrot brez glutena, mu lahko pomaga ona. Ker pa gre za resno stvar, to pa je, da je peka brez moke namenjena za družinske člane zbolele za celiakijo je prav, da kljub zapisano v uvodu prepustimo kontrolo njej. Velja dodati, da priporočamo.
Priporočamo pa tudi še eno knjigo. Ta nima nič skupnega ne s potovanji in ne s sladicami. Gre za branje, in sicer druge knjige trilogije Kingsbridge z naslovom Svet brez konca avtorja Kena Folletta. Saj veste, da gre za izjemnega angleškega pisatelja vohunskih in zgodovinskih romanov (v Slovenijo smo nazadnje lahko brali njegovo trilogijo Stoletje: Propad velikanov, Svetovna zima in Rob večnosti), ki je po vsem svetu zaslovel s trilogijo Kingsbridge. Po prvi knjigi Stebri zemlje je pisatelj kar 18 let pisal nadaljevanje Svet brez konca, mojstrsko srednjeveško pripoved, ki je osvojila milijone bralcev. Logično, kar tako tankočutno opiše potomce družin, ki smo jih dodobra spoznali v prvi knjigi Srebrih zemlje (če je niste še prebrali, bo treba). Zdaj pa nam predstavi osebne zgodbe, ki so v Kingsbridgu povezane z mestom, njegovim napredkom, kjer se glavni akterji zoperstavijo pogoltni in pohlepni oblasti, kar pa vse temelji na resničnem zgodovinskem ozadju. Ni kaj, ona v fotelj in branje se naj začne, saj gre za mojstrovino, ki ne dovoljuje »počivanja«. No, to izjemno delo Kena Folletta smo namenili njej. A je prav, ko jo bo obrnila na zadnjo 607 stran, da jo v branje »preda« tudi njemu.
4363580F-A26A-454B-B0CE-0A390B558E67
Torej ste videli! Na knjižni polico se spoznamo, saj vemo kaj je pri založbi Mladinska knjiga za ona, zanj in oba. Ne bomo samopašni! Vi vedno sami odločate, kaj vam je všeč in kaj ne. Pomembno je, da del svojega časa namenite knjigi./Pripravila: Alenka T. Seme

Vlado Kreslin v Cankarjevem domu letos, kar trikrat zapovrstjo

Najava novoletnih Kreslinovih koncertov v Cankarjevnem domu 2018
Že sedemindvajseto leto, to je letos, bo Vlado Kreslin s svojimi muzikanti – Malimi bogovi in Beltinško bando – na tradicionalnem decembrskem koncertu (SR., 5., in ČE, 6. decembra 2018, ob 19.30) zablestel z glasbenimi biseri, ki so se v štiridesetih letih nanizali na ogrlici njegove avtorske glasbe in pretanjenih priredb ljudskih pesmi.
Kot so sporočili iz Cankarjevega doma bo Kreslinova letošnja gostja z Irske Mary Coughlan, to je pevka, ki ji zaradi presunljivega petja in samouničujočega življenja pravijo irska Billie Holiday. Mary Coughlan je doslej objavila šestnajst albumov in igrala v treh filmih Neila Jordana, med njenimi občudovalci pa so Van Morrison, Morrissey in znameniti Mick Jagger.

Kot kaže pa je Kreslin s svojimi muzikanti – Malimi bogovi in Beltinško bando in znamenito gostjo tako navdušil ljubitelje njegovi »cankarskih« koncertov, da bodo zaradi izjemnega zanimanja organizatorji dodali še en koncer, in sicer 4. decembra prav tako ob 19.30 uri.
1060227C-CE75-44DF-AA74-519F3E39E13E
Gallusova dvorana Cankarjevega doma vas torej pričakuje 4. decembra ter 5. in 6. decembra 2018, ob 19.30. Da bo vse jasno, dodajmo še »malenkost«, in sicer cene. Te bodo znašale 18, 22, 26, 31, 15* evrov (toliko, kot opredeljuje zvezdica* pa bodo morali odšteti mlajši od 25 letin starejši od 65 let ter upokojence). Do morda ne pozabite, dodajamo naslov, ki vas bo ves čas obveščal o tradicionalnem decembrskem koncertu Vlada Kreslina./LN/Alenka T. Seme

Danes obletnica t. i. »izdajalskega nepomembnega podpisa« Pahorja in Reinfeldta ter…

Jadranka Kosor in Brut Pahor
Tako so pred devetimi leti, natančneje 4. novembra leta 2009, zapisali slovenski mediji: “Današnji dan ni zgodovinski le za Slovenijo, Hrvaško in Evropsko unijo, kolikor jo to zadeva v smislu širitve, temveč za celotno mednarodno skupnost. Danes se je zgodilo nekaj dobrega, kar probleme rešuje in jih ne dela. Nekaj, kar je navdih za prihodnost in ne skrb. Kakšen fantastičen dan!” Tako je 4. novembra 2009 v Stockholmu o svojem najpomembnejšem zunanjepolitičnem dosežku, podpisu arbitražnega sporazuma med Slovenijo in Hrvaško o rešitvi mejnega vprašanja, govoril takratni predsednik slovenske vlade, zdaj pa predsednik republike Borut Pahor. Velike besede so privrele na plano tudi iz ust takratne hrvaške premierke Jadranke Kosor: “Velik dan je za vse nas. To je dober sporazum za Slovenijo, Hrvaško in EU. Ne odpiramo novega poglavja, ampak novo knjigo odnosov.” Ker je bila EU botra dogovora dveh balkanskih držav, je pokroviteljstvo podpisa prevzel takratni švedski premier, predsedujoči svetu EU Fredrick Reinfeldt”.
4. novembra 2009 sta slovenski premier Borut Pahor in hrvaška premierka Jadranka Kosor v Stockholmu podpisala arbitražni sporazum.
In nato se je začela slovensko evropska farsa. In sicer farsa v kateri je sodelovala Slovenije in EU, ki sta s posebnim igrokazom v EU spustili balkansko nedosledno Hrvaško. Ta je, kot je v njeni balkanski navadi prvo (neštetokrat) izigrala Slovenijo in tudi EU. A sta, Slovenija pod pritiskom Nemčije in predsedujoča EU Švedska, takrat v interesu velikih članic Hrvaški omogočili vstop v EU, in sicer zato, ker so si velike članice zažele še nekaj tržišča. Hrvaška je dobila torej svoje za kar si je prizadevala, čeprav je to dejanje izpeljala s svojim znanim balkanskim pristopom.
Torej je podpis Kosarjeve bil 4. novembra leta 2009 verodostojen, čeprav je skupaj svojimi pokvarjenimi hrvaški politiki, tistimi, ki so od vsega začetka igrali svojo igro Kosorjevo pa pošiljali k prestrašenemu in samovšečnemu Pahorju, da mu je prodajala balkanske bučnice. A je ob tem Kosarjeva vsak trenutek vedela, da podpisuje nekaj, kar Hrvaška ne bo upoštevala, ker je bilo tako dogovorjeno za zaprtimi vrati v Zagrebu, kje pa je Kosarjeva imela funkcijo marionete.
Vidite, zato trdimo, da sta ta t.i. izdajalski podpis dala takratni predsednik slovenske vlade in nedosledni in milo rečeno pokvarjeni politični igralec, predsedujoči svetu EU Šved Fredrick Reinfeldt, ki je od vsega začetka vedel, da njegov podpis nima nikakršne pravne vrednosti, kaj šele obveze za EU.
In zdaj, po devetih letih, sedanji predsednik države Slovenije klobasa, da je bil podpis dober za Slovenijo. Čudno? Od kdaj so neki brez vredni podpisi dobri, če veš, da podpisuješ nekaj z nepomembno političarko, ki v normalnem sistemu še četrtne skupnosti v svoji državi ne bi smela voditi, da bi o čem sama lahko odločila pa je vedel vsak tepec, da ne! Razen naivnega Boruta Pahorja. Čeprav je bili kristalno jasno, da je Kosarjeva le lutka v rokah zakrknjencev vladajoče hrvaške balkansko prepojene politike, ki ji ne smeš verjeti tudi če kaj podiše.
DSC_0436
A naš povprečnež jim je verjel, še huje pa je to, da je hlapčevsko pokleknil pred velikimi članicami EU, ki so mu tako naročile, da je v našo škodo podpisal nepomemben dokument. Še več! Pahor je celo prepričal ta hlapčevski slovenski narod, da je na referendumu leta 2010 potrdil, da je arbitraža dobra in, da naj Slovenija dovoli vstop Hrvaške v EU.
Seveda pa ob tem vsi poznamo tudi mnenje (diktat Sloveniji) ZDA, iz tistih časov, ki so odločno podpirale vstop Hrvaške v EU. Ob tem pa je namestnik takratne ameriške državne sekretarke Hillary Clinton celo prodajal ocene, da bo po slovenskem referendomu, da prepusti Hrvaško v EU, koristen tako za Slovenijo in Hrvaška kot celotno regijo. “Optimist sem in menim, da se moramo osredotočiti na pozitiven izid referenduma” je takrat odgovarjal na vprašanje James Steinberg o posledicah morebitne zavrnitve arbitražnega sporazuma.
In tako se je zgodilo? Kar vemo vsi, le sedanji predsednik države Pahor, ne, ki pa še vedno mečka in trdi, da je ravnal 4. novembra leta 2009 prav. A, ker je on, pač on, in slovenski državljani hlapci, zdaj Pahor pravi, da je SLOVENIJA ravnala prav. Ob tem pa pozabi reči, tako pravi on.
Pahor zdaj spet trdi, da bo arbitražna razsodba uveljavljena, čeprav EU pozablja, kaj je podpisal Reinfeldt 4. novembra leta 2009 (o mnenju, z išiasom obolelim Junckerjem pa je škoda besed), da ne govorimo o samopašnosti Hrvatov, ki harajo po našem morju in se obnašajo, kot Nemci leta 1941.
Naj zaključimo. Dejstvo je, da je Borut Pahor 4. novembra leta 2009 s t. i. »izdajalskim podpisom« omogočil Hrvaški vstop v EU. Ob tem, kar danes govoriči, a nam noče javno priznati, da nam je arbitraža več odnesla kot prinesla. Kdaj bo uveljavljena, pa sam Bog ve, in sicer tisti Bog, v katerega verjame najbolj goreč ateist.
Pa še to! K temu pogledu dodajamo javno objavljen zemljevid (nosi letnico 1913), ki smo ga te dni posneli na Dunaju, ki jasno dokazuje, da Istra nikoli ni bila Hrvaška.


ZGODOVINA REŠEVANJA MEJNEGA SPORA (Vir; Vlada R. Slovenije)
Reševanje mejnega spora med Slovenijo in Hrvaško lahko razdelimo na pet obdobij:
1. obdobje 1992-2002, ki se je zaključilo s sporazumom Drnovšek – Račan,
2. obdobje 2002 – 2008, ko sta se vladi dogovarjali za reševanje spora s pomočjo tretje strani,
3. obdobje 2008-2009, ko je bil podpisan arbitražni sporazum,
4. obdobje 2010 – 2014, ko je arbitražni sporazum začel veljati in je potekala vsebinska faza arbitražnega postopka,
5. obdobje po juliju 2015, ko je Hrvaška po prisluškovalni aferi naznanila namero po enostranskem odstopu od arbitražnega sporazuma.

Od pogajanj in mediacije do sporazuma Drnovšek – Račan

Leta 1992 je bila ustanovljena Strokovna delovna skupina za vprašanje meje. Na kopnem je bilo med letoma 1993 in 1994 kot eno od izhodišč za nadaljnje delo identificiranih 53 katastrskih razhajanj, večjih od 50 metrov.

Med letoma 1993 in 1998 je delovala Mešana diplomatska komisija za ugotovitev in demarkacijo slovensko-hrvaške meje in končni sporazum o meji. Diplomatska komisija je v pogajanjih pripravila predlog rešitev za kopenski del razen štirih območij (Prekmurje, Sekuliči, Tomšičeva parcela – Snežnik in Dragonja) in razen morske meje.
Leta 1999 je posredoval nekdanji obrambni minister ZDA William Perry, vendar ta mediacija ni bila uspešna.
Leta 2001 so se zato nadaljevala dvostranska pogajanja na ravni Mešane diplomatske komisije in nato na ravni predsednikov vlad preko posebne pogajalske delegacije. Rezultat je bila 20. julija 2001 parafirana Pogodba o skupni državni meji (617 KB), (t. i. sporazum Drnovšek-Račan), ki sta jo dan prej potrdili obe vladi.
Vlada RS je pobudo za sklenitev sporazuma Drnovšek – Račan sprejela 19. julija 2001, še isti dan pa jo je potrdil tudi odbor DZ za zunanjo politiko. V pobudi je bilo predsedniku vlade dr. Janezu Drnovšku dano tudi pooblastilo za podpis sporazuma. Dvostranska pogajanja o meji so bila s tem končana. Septembra 2002 pa je Hrvaška Sloveniji poslala pismo, da ne more sprejeti parafirane pogodbe.
Ponovni poskusi reševanja mejnega vprašanja (obdobje 2002 – 2008)
Zaradi pogostih mejnih incidentov je bila na skupni seji slovenske in hrvaške vlade 10. junija 2005 na Brionih sprejeta Skupna izjava o izogibanju incidentom (73 KB), katere namen ni bil reševanje mejnega vprašanja med državama, temveč potrditi spoštovanje stanja na dan 25. junija 1991 z namenom izogibanja incidentom.
Julija 2007 je Slovenija hrvaški strani predlagala, naj državi mejni spor rešita preko spravnega postopka pred Sodiščem za spravo in arbitražo Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE). Hrvaška je to možnost zavrnila.
V začetku avgusta 2007 je Hrvaška posredovala svoj predlog, po katerem naj bi za reševanje spora zaprosili Mednarodno sodišče za pomorsko mednarodno pravo (ITLOS) v Hamburgu. Ta predlog za Slovenijo ni bil sprejemljiv, saj je Slovenija vztrajala, da se celovito reši tako meja na morju kot tudi na kopnem.
Na podlagi omenjene izmenjave stališč glede možnega posredovanja tretje strani sta 27. avgusta 2007 predsednika vlad obeh držav Janez Janša in Ivo Sanader dosegla načelno soglasje (t. i. Blejski dogovor (469 KB)), po katerem naj bi bil mejni spor rešen po sodni poti. Imenovana je bila Mešana slovensko-hrvaška skupina pravnih strokovnjakov, ki naj bi pripravila predlog takšnega posebnega sporazuma.
Aprila 2008 sta slovenska vlada in odbor DZ za zunanjo politiko sprejela izhodišča za pogajanja o Posebnem sporazumu med Slovenijo in Hrvaško o predložitvi mejnega spora Meddržavnemu sodišču v Haagu ali arbitraži. (370 KB) Septembra 2008 je svoj predlog Posebnega sporazuma (124 KB) posredovala tudi Hrvaška in predlagala nadaljevanje pogajanj. Mešana skupina pravnih strokovnjakov je zasedala štirikrat, zadnjič 28. januarja 2009. Ker dogovora ni bilo možno doseči, je slovenski del skupine prenehal delovati marca 2009.
Od Rehnovega procesa do sklenitve Arbitražnega sporazuma (2008-2009)

Jeseni 2008 je Vlada RS zaradi ugotovljenih hrvaških prejudicev meje v več pogajalskih poglavjih začasno zaustavila pogajanja Hrvaške z EU. Decembra 2008 je slovenska vlada poskušala doseči umik omenjenih prejudicev s pomočjo francoskega posredovanja, vendar zadostnih zagotovil za njihovo odpravo Slovenija ni dobila.
Januarja 2009 se je na pobudo takratnega komisarja za širitev EU Ollija Rehna začel tako imenovani Rehnov proces, ki se je končal 18. junija 2009, ko je Hrvaška v Bruslju izstopila iz procesa pogajanj.
Komisar za širitev EU Olli Rehn se je januarja 2009 zavzel za hkratno reševanje vprašanja meje med Slovenijo in Hrvaško ter vprašanja hrvaškega zastoja v pristopnih pogajanjih z EU. Najprej je predlagal mediacijo, ki jo je Hrvaška zavrnila.
Marca 2009 je komisar Rehn predlagal, naj se spor reši s pomočjo arbitraže, s čimer se je Slovenija načeloma strinjala, vendar pod naslednjimi pogoji: upoštevanje stanja na dan 25. junij 1991 in načela pravičnosti oz. upoštevanje vitalnih interesov in pomembnih okoliščin. Hrvaška je tudi ta predlog zavrnila in vztrajala na reševanju spora pred Meddržavnem sodiščem v Haagu.
22. aprila 2009 je bil predlagan osnutek Sporazuma o reševanju spora (t. i. prvi Rehnov predlog). Hrvaška je tokrat predlog sprejela, Slovenija pa je k predlaganemu osnutku dala amandmaje.
T. i. drugi Rehnov predlog je bil predstavljen 15. junija 2009. V besedilu so bili upoštevani slovenski amandmaji k prvemu Rehnovemu predlogu, s čimer se Hrvaška ni strinjala in 18. junija 2009 v Bruslju odstopila od nadaljnjih pogovorov.
31. julija 2009 sta se na gradu Trakošćan srečala takratna predsednika vlad Borut Pahor in Jadranka Kosor in se dogovorila glede nadaljevanja pogovorov na podlagi treh načel (t. i. dogovor Pahor-Kosor na Trakošćanih):
• ustrezne odprave hrvaških prejudicev,
• slovenskega soglasja k nadaljevanju hrvaških pogajanj z EU, kjer so razlog za pridržke hrvaški prejudici, in
• dogovora glede rešitve mejnega vprašanja.
Po srečanju Pahor-Kosor 11. septembra 2009 v Ljubljani je hrvaška predsednica vlade Kosor dala pisno izjavo švedskemu predsedstvu Sveta EU, da noben dokument, stališče, zakon, zemljevid ali katerikoli drug enostranski akt ali dejanje po 25. juniju 1991 ne bo prejudiciral končne rešitve mejnega spora. Zato je Slovenija na naslednji medvladni pristopni konferenci Hrvaške z EU oktobra 2009 umaknila svoje zadržke do tistih pogajalskih poglavjih, pri katerih so bili razlog zanje izključno hrvaški prejudici meje. Dosežen je bil tudi dogovor, da se bodo pogajanja o reševanju mejnega spora nadaljevala na podlagi drugega Rehnovega predloga.
Sklenitev Arbitražnega sporazuma
Arbitražni sporazum med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Hrvaške (1.7 MB) je bil podpisan v Stockholmu 4. novembra 2009. Podpisala sta ga predsednika vlad obeh držav Borut Pahor in Jadranka Kosor ter švedski predsednik vlade kot priča v imenu Predsedstva Sveta EU.
Postopek pred arbitražnim sodiščem (obdobje 2010 – 2014)
Arbitražni sporazum je začel veljati 29. novembra 2010. 25. 5. 2011 sta ga obe državi skupaj registrirali pri Sekretariatu OZN (v skladu s členom 102 Ustanovne listine OZN).
Slovenija in Hrvaška sta se s sporazumom dogovorili, da odprto mejno vprašanje preneseta pred arbitražno sodišče. Po sporazumu se v primeru, da sporazum ne določa drugače, uporabljajo Izbirna pravila Stalnega arbitražnega sodišča za razsojanje v sporih med dvema državama (148 KB). Državi sta se tudi dogovorili, da bo tajništvo arbitražnega sodišča opravljalo Stalno arbitražno sodišče (SAS) v Haagu.
11. februarja 2013 se je začel pisni del postopka s predajo memorandumov arbitražnemu sodišču, v katerem sta državi predstavili svoja stališča glede poteka meje. Vsebina dokumentov sicer ni javna (ker je arbitražni postopek v skladu s členom 6/5 arbitražnega sporazuma zaupne narave). Slovenski memorandum obsega preko 650 strani, okoli 5200 strani prilog in 250 strani zemljevidov, hrvaški memorandum pa obsega skupaj nekaj več kot 3600 strani.
Z izmenjavo memorandumov se je začel nov krog postopka – priprava protimemorandumov, tj. odgovorov na dejanska in pravna stališča druge strani.
11. novembra 2013 so bili predani protimemorandumi.
Pravila SAS omogočajo arbitrom, da dopustijo še tretji krog pisnega postopka, tj. odgovor na protimemorandum. Na predlog Slovenije je arbitražno sodišče odobrilo pripravo odgovora, ki je bil namenjen dodatni razjasnitvi dejstev in na novo predloženih dokumentov. Tako sta Slovenija in Hrvaška 26. marca 2014 izmenjali še odgovora na protimemoranduma.
Ustna obravnava pred arbitražnim sodiščem je potekala v Haagu v Palači miru na sedežu Stalnega arbitražnega sodišča (SAS) med 2. in 13. junijem 2014.
Povzetek stališč obeh strani je razviden iz sporočila za javnost SAS z dne 17.6.2014 .
Obdobje po 22. juliju 2015
22. julija 2015 srbski časnik Kurir in hrvaški časnik Večernji list objavita novico in kasneje tudi zvočne posnetke domnevnih telefonskih pogovorov med slovensko agentko Simono Drenik in arbitrom Jernejem Sekolcem.

23. julija je Stalno arbitražno sodišče sporočilo, da je dr. Jernej Sekolec odstopil z mesta člana arbitražnega sodišča in Slovenijo pozvalo, da v skladu z določbami arbitražnega sporazuma imenuje novega člana sodišča.

24. julija Hrvaška piše Arbitražnemu sodišču in na podlagi prisluhov zahteva najprej suspenz procesa.

26. julija Slovenija odgovori arbitražnemu sodišču in sporoči, da bo novega arbitra imenovala v 15 dneh. Hkrati izrazi obžalovanje za dogodke, o katerih poročajo hrvaški mediji.

27. julija predsednik Vlade RS dr. Miro Cerar v pismu hrvaškemu kolegu Milanoviću opozori, da je izvedba arbitražnega postopka edina pot za pravično rešitev vprašanja o meji in temelj nadaljnjih dobrih sosedskih odnosov. Istega dne Slovenija arbitražnemu sodišču sporoči, da se ne strinja s suspenzom arbitražnega postopka.

28. julija Slovenska vlada za novega člana arbitražnega sodišča imenuje francoskega pravnika, predsednika Meddržavnega sodišča, Ronnyja Abrahama. Arbitražno sodišče sporoči, da bo odločilo o hrvaški zahtevi z dne 24. julija ter da bo glede tega organiziralo ustno obravnavo .

29. julija Evropska komisija izrazi popolno podporo arbitražnemu postopku ter sporoči, da se postopek nadaljuje, tudi če Hrvaška enostransko odstopi od sporazuma. Hkrati poziva Hrvaško, da naj postopek nadaljuje.

30. julija MZZ Hrvaške v Ljubljano pošlje noto, s katero sporoča, da so izpolnjeni pogoji za prenehanje veljavnosti Arbitražnega sporazuma. Istega dne Budislav Vukas odstopi kot hrvaški član arbitražnega sodišča.

31. julija Hrvaška pisno obvesti sodišče, da želi odstopiti od arbitražnega sporazuma.
Hrvaški premier Milanović o odstopu od Arbitražnega obvesti tudi slovenskega premierja dr. Cerarja.
Slovenski premier dr. Cerar isti dan odgovori , da je arbitražni sporazum edina veljavna pravna podlaga za reševanje vprašanja meje med državama in izrazi pričakovanje, da bo arbitražno sodišče kmalu odločalo o nadaljnjem poteku arbitražnega postopka.

5. avgusta MZZ RS z diplomatsko noto zavrne hrvaško notifikacijo odstopa od Arbitražnega sporazuma.
Arbitražno sodišče sporoči, da je sodnik Abraham odstopil kot arbiter.

13. avgusta Slovenija zaprosi predsednika arbitražnega sodišča, da imenuje člana sodišča, ki bo zamenjal sodnika Ronnyja Abrahama.

V ločenem pismu arbitražnemu sodišču Slovenija tudi odgovori na pismo Hrvaške in zavrne hrvaško namero po enostranski odpovedi arbitražnega sporazuma. Po mnenju Slovenije ima sodišče pooblastila in dolžnost arbitražni postopek nadaljevati. Slovenija je tudi poudarila, da je Hrvaška dosegla izpolnitev svojega vitalnega interesa in se je pridružila EU v skladu s členom 9 arbitražnega sporazuma, od katerega pa sedaj želi odstopiti. Po mnenju Slovenije lahko vsako sodišče samo odloči o svoji pristojnosti; to je splošno načelo mednarodnega prava glede arbitražnih postopkov.

14. avgusta Evropska komisija po odločitvi Slovenije, da naj predsednik arbitražnega sodišča imenuje arbitra, ki bo zamenjal Ronnyja Abrahama, ponovno izrazi popolno podporo arbitražnemu postopku.

19. avgusta Stalno arbitražno sodišče sporoči, da bo arbitražno sodišče, potem ko bo vnovič sestavljeno, skrbno preučilo stališča obeh strani , tudi upoštevaje učinek hrvaške namere, da odstopi od arbitražnega sporazuma, in morebitne posledice, ki bi jih na trenutne postopke lahko imeli dogodki, ki naj bi botrovali hrvaški odločitvi.

25. septembra predsednik arbitražnega sodišča imenuje dva nova arbitra , veleposlanika Rolfa Fifeja (Norveška) in profesorja Nicolasa Michela (Švica).

30. septembra predsednik Evropske komisije Juncker in prvi podpredsednik Timmermans v skupnem pismu premierjema dr. Cerarju in Milanoviću pozdravita ponovno vzpostavitev arbitražnega sodišča ter državi pozoveta k spoštovanju odločitev sodišča. V pismu še poudarita, da je treba odprte spore glede meje med članicami rešiti hitro, saj lahko vplivajo na uporabo zakonodaje EU.

9. oktobra predsednik Vlade RS dr. Cerar odgovori na pismo predsednika in prvega podpredsednika Evropske komisije. Poudari, da arbitraža temelji na arbitražnem sporazumu, pri sklenitvi katerega je Evropska komisija odigrala aktivno vlogo. Sporazum je bil podpisan v prisotnosti predsedstva EU in bil pogoj za to, da je Slovenija lahko umaknila svoje zadržke glede hrvaškega pristopa k EU.

2. decembra arbitražno sodišče sporoči, da bo odločilo o vprašanjih, ki izhajajo iz pisem Hrvaške in Slovenije iz julija in avgusta 2015, ter določi roke za nadaljevanje postopka, in sicer 15.januar 2016 za pisno vlogo Hrvaške in 26. februar za pisno vlogo Slovenije.Ustno predstavitev stališč držav napove za marec 2016.

14. januarja 2016 Hrvaška preko medijev sporoči, da ne bo odgovorila arbitražnemu sodišču.

26. februarja 2016 Slovenija pošlje svoj odgovor. Vsebina pisma je v skladu s 6.(5). členom arbitražnega sporazuma zaupna.

3. marca 2016 Vlada Republike Slovenije na pobudo slovenske agentke Mirjam Škrk in slovenskega zunanjega ministrstva imenuje Natašo Šebenik za soagentko v arbitražnem postopku.

17. marca 2016 Na arbitražnem sodišču poteka ustna obravnava, na kateri Slovenija predstavi svoja stališča. Povzetki stališč obeh držav.

30. junija 2016 arbitražno sodišče sporoči, da se arbitraža med Hrvaško in Slovenijo nadaljuje . Delna razsodba je v celoti dostopna na spletni strani Arbitražnega sodišča.

19. junija 2017 arbitražno sodišče sporoči, da bo sodbo o meji med Slovenijo in Hrvaško javno objavilo 29. junija 2017 .

29. junija 2017 Arbitražno sodišče v Haagu razglasi končno razsodbo v arbitraži med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško glede določitve morske in kopenske meje med državama. Republika Hrvaška se je na to odzvala, da arbitražna razsodba zanjo ne obstaja.

Arbitražna razsodba je nastala na podlagi arbitražnega sporazuma, ki je mednarodnopravno veljavna in zavezujoča pogodba. Z nepriznavanjem razsodbe je Hrvaška arbitražni sporazum dodala na seznam številnih dvostranskih dogovorov s Slovenijo, ki jih je Hrvaška podpisala, vendar pa jih kasneje ni spoštovala in izvajala oz. jih upoštevala le deloma, kolikor je to bilo v njenem interesu:
– dogovor o skupni obrambi v primeru agresije JLA (1991)
– parafiran mejni sporazum Drnovšek – Račan (2002)
– sporazum o jedrski elektrarni Krško (2003)
– memorandum o deviznih varčevalcih (Mokrice, 2014).

4. julija 2017 je podpredsednik EK Frans Timmermans v imenu Evropske komisije izrazil pričakovanje, da bosta Slovenija in Hrvaška izvršili arbitražno razsodbo.

12. julija 2017 sta se v Ljubljani na pobudo Slovenije srečala premier RS Cerar in premier RH Plenković.

4. septembra 2017 se je predsednik vlade Cerar ob robu bjelskega strateškega foruma sešel s prvim podpredsednikom Evropske komisije Timmermansom o evropskih temah in arbitraži s Hrvaško

19. decembra 2017 sta se na pobudo Hrvaške premiera obeh držav srečala v Zagrebu . Do zbližanja stališč ni prišlo, saj Hrvaška še naprej ne priznava arbitražne razsodbe.

29. december 2017 – iztek šestmesečnega instrukcijskega roka za pripravo implementacije arbitražne razsodbe.
In po tem? Nič………………..!

Lendavski stolp Vinarium obiskal že 300 tisoči obiskovalec

Razgledni stolp Vinarium Lendava - pogled/Wir: uradna spletna stran
Lendava – Najvišji razgledni stolp v Sloveniji, stolp Vinarium, ki stopijo v na področju lendavskih goric, letos praznuje že 3. obletnico delovanja. To turistično pridobitev v Prekmurju, natančneje v občini Lendava je v preteklih treh letih obiskalo že 300 tisoč obiskovalcev. No, da smo natični, to se je zgodilo to soboto, 3. novembra 2018.
Zato so ob tej priložnosti na stolpu Vinarium in ob njem pripravili krajša slovesnost, na kateri so se zahvalili svojim obiskovalcem ter pripravili tudi kulturno – zabavni program zanje.
Nagrajenec na vrhu stolpa Vinarium
No, in 300 tisoči obiskovalec je bil, kot poročajo upravljavci stolpa, Stjepan Križnik, ki je znameniti lendavski stolp obiskal v okviru sindikalnega izleta obiskovalcev iz Steklarne Rogaška.
Stolp, ki sicer ponuja razgled na slovensko, madžarsko, avstrijsko in hrvaško pokrajino, tokrat, ker je dan zaznamovala megla 300 tisočemu nagrajencu tega užitka, ni zagotovil, a je bil ta zelo vesel, da se bo zahvaljujoč nagradi še enkrat povzpel naj. Namreč, kot 300 tisoči obiskovalec je prejel nagrado za dve osebi, ki mu bo to zagotovilo.
Na stolpu Vinarium pa je ob slovesnosti nagrajenca, pa tudi vse ostale obiskovalce pričakala odlična lokalna kulinarična in vinska ponudba. Turistična zveza Lendava vabi pa je ob pričakovanju jubilejnega obiskovalca poskrbela za manjšo slovesnost in zabavno-kulturni program. Obiskovalce je že ob vhodu pozdravil akademski glasbenik Sašo Zver, lokalni vinarji pa so dan obiskovalcem popestrili z bogato ponudbo vin iz Lendavskih in Dolgovaških goric, ki so jih z veseljem delili z obiskovalci stolpa.


Nagrajenec se bo vrnil v Lendavo – Skozi vrata stolpa je kot, kot že rečeno, kot 300 tisoči obiskovalec, stopil Stjepan Križnik obiskovalec iz Rogaške Slatine, ki je kot jubilant prejel nagrado za dve osebi, ki poleg nočitve s kopanjem v Termah Lendava – Sava Hotels &Resorts, vključuje še ogled lendavskega gradu ter Muzeja meščanstva, tiskarstva in dežnikarstva. Ogledal si bo lahko tudi lendavsko Sinagogo, poskusil pravi lendavski bograč ter si ponovno ogledal stolp Vinarium in si v Kolesarskem centru Murania izposodil e-kolo.
Rahlo presenečani, a zelo zadovoljni dobitnik opisane nagrade je bil nagrade zelo vesel. Nagrajenec Stjepan Križnik je Martini Bukovec, ki je osnovo za ta prispevek povedal: »Očitno sem izbral dober čas za obisk, a škoda, da se zaradi slabega vremena ne vidi Boč (Da se ve! Boč je strma gora v Krajinskem parku Boč, v Bočkem pogorju jugovzhodno nad Poljčanami in predstavlja goro v jugovzhodnem delu Karavank, torej je to dokaz kako daleč se iz znamenitega lendavskega stolpa Vinarium vidi, če je lepo vreme p.p.), a nič zato, saj sem prišel pogledat ta neverjeten stolp, da bom lahko poročal našemu županu v Rogaški Slatini, saj bi tudi mi želeli kaj takšnega«. Če tako pravi 300 tisoči obiskovalec stolpa Vinarium Lendava bo že držalo.
Stolp Vinarium
Dejstvo je, da lendavska znamenitost (Dodajmo, da smo tudi mi podvomili v tako veliko odzivnost tega lendavske turističnega »dodatka«, ko so ga začeli gradili), ena izmed najbolj obiskanih slovenskih turističnih objektov. Celo več zanimanje, kot pravijo upravljalci, obisk stolpa Vinarium vsako leto vztrajno rasteta.
Po 100.000 obiskovalki, ki je stolp obiskala 5. oktobra leta 2016 in 200.000. obiskovalcu, ki ga je obiskal 30. septembra lani z obiskom 300.000-ga obiskovalca pomeni, da je za stolp Vinarium tudi v tretjem letu obratovanja. Ob tem pa velja dodati, da je stolp Vinarium še vedno najvišji razgledni stolp v Sloveniji.
Janez Somi, predsednik Turistične zveze Lendava vabi, nam je zaupal, da je »zelo vesel, da so lahko obdarili že 300.000. obiskovalca in upa, da bodo prihodnje leto »podrli« naslednjo stotico.
Razgledni stolp Vinarium Lendava - pogled/Wir: uradna spletna stran
»Stolp Vinarium v Lendavi je bil odprt 2. septembra 2015 in ponosen sem, da ga vsako leto obišče okoli 100.000 ljudi. Ob zaključku tretjega leta delovanja smo se torej zelo razveselili že 300.000. jubilejnega obiskovalca in trudili se bomo, da ohranimo tak ritem še naprej« je še poudaril Janez Somi, predsednik Turistične zveze Lendava.
No in še nekaj podatkov za tiste, ki stolp Vinarium še niste obiskali. Kot prvo je na stolpu Vinarium pestro skozi vse leto. Pomurski »Eifflov stolp«, kot ga radi poimenujejo domačini, je doslej gostil že ogromno slovenskih, pa tudi precejšnje število tujih obiskovalcev. Vrhunce dosega predvsem v času praznikov, tako je letos 1. maja stolp obiskalo kar 1.728 obiskovalcev.
Visok obisk pa so beležili tudi med velikonočnimi prazniki, ko je na stolp stopilo skupno več kot 3500 obiskovalcev. Stolp je skozi celo leto središče pestrega dogajanja, saj so pred kratkim tam gostili postojanko v sklopu mednarodnega relija električnih vozil, razglasitev naj kopališča Radia SI, v poletnem času je bil prizorišče festivala ljubiteljske kulture z nastopi društev.
Kot obljubljajo se tudi v prihodnje obeta kar nekaj zanimivih dogodkov, Tako bodo že prihodnji teden na prizorišču stolpa pripravili martinovanje s pestrim programom.
Čestital mu je tudi župan Občine Lendava
Seveda velja ob tem jubileju dati tudi besedo lendavskemu županu mag. Antonu Balažeku. Ta je povedal: »Stolp ima v povprečju 100.000 obiskovalcev na leto, kar je izjemen uspeh, celo večji, kot smo kadarkoli pričakovali. Vesel sem tudi, da ta projekt dosega presežke in okolju vrača vložek. Stolp Vinarium je zelo obiskana turistična točka, na nas pa je, da ponudbo tukaj še razširimo, oživimo celotno vinsko turistično cesto v Lendavskih goricah ter poiščemo sinergijo s kulturnim in termalnim turizmom ter tako ostanemo zanimiva turistična destinacija,« je zaključil župan Občine Lendava mag. Anton Balažek.
In kaj še dodati? Nič! Martina Bukovec je zapisala in sporočila vse, kar se je zgodilo na in ob znamenitem lendavskem stolpu Vinarium ob slovesnosti 300 tisočega obiskovalca.
Nagrajenec Stjepan Križnik z Martino Bukovec, članico organizacijskega odbora Festivala Vinarium.
Ne še! Še to velja povzeti, z njihove spletna strani, in sicer osnovno predstavitveno besedilo v obeh jezikih, saj gre dvojezično področje, kar velja spoštovati. Njihovo besedilo nismo »ukradli« ampak le povzeli, da je pravilno zapisano v obeh jezikih, in sicer tako v slovenščini, kot madžarščini. Zapisno je tako:
RAZGLEDOVANJE PO PREKMURJU SE PRIČNE V VINARIUMU LENDAVA
Kdaj ste lahko na en mah zrli na pokrajine kar 4 držav naenkrat? Razgledni stolp Vinarium Lendava, visok 53,5 m, vam ponuja prekrasen 360° pogled na barvito pokrajino, ki sega od Lendavskih goric, kjer je stolp ponosno postavljen, pa vse tja do porečja Mure, in zajame prekrasen razgled na ravnice in gričevja Slovenije, Madžarske, Hrvaške in Avstrije. Na najvišjo razgledno ploščad stolpa se lahko udobno povzpnete z dvigalom ali pa se povzpnete po 240 stopnicah in doživite vzpon na najlepšo razgledno točko daleč naokoli na najbolj pristen način. Ko se naužijete prekrasnega razgleda, naredite čudovite fotografije in posnamete dih jemajoč »selfie« več kot 50 m nad zemljo, vabljeni v pritličje na dišeče domače kulinarične užitke, pokušino vrhunskih lokalnih vin in sokov.

MURAVIDÉK SZEMLÉLÉSE A LENDVAI VINARIUMRÓL KEZDŐDIK
Mikor szemlélhette egy időben 4 ország vidékeit? Az 53,5 m magas Vinarium kilátótoronyról 360° fokban csodálatos látvány kínálkozik a színes tájra, amely a Lendva-hegytől, ahol büszkén nyújtózik a magasba a torony, egészen a Murafolyó torkolatáig húzódik. A torony kilátójáról Szlovénia, Magyarország, Horvátország és Ausztria síkságát és hegyvidékét járhatja be tekintete. A torony legmagasabb kilátójára kényelmesen feljuthat a felvonó segítségével, vagy akár a 240 lépcsőt is választhatja, ami egyedi élményt biztosít a legszebb kilátópont elérésére távol a környéken. S amikor betelnek a gyönyörű látvánnyal, elkészítik a varázslatos fotókat és a lélegzetelállító » selfie«-ket több mint 50 méter magasságban, a földszinten a helyi gasztronómia ínyencségei, a kiváló minőségű helyi borok és gyümölcslevek várják önöket./Pripravil: J. Temlin/LN/osnova besedila in fotografije: Martina Bukovec

Film “Legenda si, Freddie. Vsi smo legende” pravi zadetek…

Kader iz filma Legenda si, Freddie. Vsi smo legende/Press vir: Blitz Film & Video Distribution
Odkar je slovenska velika platna 26. oktobra predpremierno zavzel glasbeni spektakel Bohemian Rhapsody, se gneča v kino dvoranah ne konča.

Kader iz filma Legenda si, Freddie. Vsi smo legende/Press vir: Blitz Film & Video Distribution
Freddie Mercury, britanski glasbenik, pevec skupine Queen, * 5. september 1946, Stone Town, Zanzibar, † 24. november 1991, London. Rodil se je z imenom Farrokh Bulsara na Zanzibarju, otoku, ki pripada Tanzaniji

Več kot očitno je, da smo vsi potrebovali dobro dozo legendarne skupine Queen in da je pokojni Freddie Mercury imel tudi pri nas izjemno močno vlogo v glasbeni zgodovini, predvsem pa, da navdihuje tako starejše kot mlajše in popolnoma nove generacije sporoča slovenski distributer Blitz Film & Video Distribution

Film je v redni distribuciji štartal šele včeraj, 1. novembra, v kinu pa si ga je do sedaj ogledalo že več kot 20.000 gledalcev.
Energija in navdušenje med ljudmi je nalezljivo, kar se pozna po aplavzih, ki sledijo projekcijam v kino dvoranah. Izjemno močan štart filma so zaznamovali tudi dogodki po izbranih dvoranah, med drugim premiera Rock Radia v ljubljanskem Koloseju, premiera v Kinu Bežigrad s pevko Renato Mohorič, Royal Night z glasbo Queenov in Dolby Atmos projekcijami v Mariboxu ter predpremierna prikazovanja v vseh šestih Cineplexxih po Sloveniji.
Kader iz filma Legenda si, Freddie. Vsi smo legende/Press vir: Blitz Film & Video Distribution
Do sedaj se je predstav udeležilo mnogo nostalgikov, ki se Queenov spominjajo tudi iz ljubljanske dvorane Tivoli leta 1979, vendar se ravno po raznolikosti publike v kino dvoranah vidi, kako brezčasna je njihova glasba, ki ima še vedno izjemno močen vpliv prav na vse generacije.
Kader iz filma Legenda si, Freddie. Vsi smo legende/Press vir: Blitz Film & Video Distribution
Glasbeni spektakel na velikih platnih Bohemian Rhapsody si že lahko ogledate v vseh kinih po Sloveniji, še sporoča distributer filma je Blitz Film & Video Distribution./LN

V Slovenski kinoteki se je začel balKam

Od 2. do 5. novembra bodo v Slovenski kinoteki organizirali pregled najzanimivejših in najbolj uspešnih filmov zadnjih dveh let v povezavi s snemanjem in filmsko fotografijo s področja bivše Jugoslavije. Filme so izbrala nacionalna združenja direktorjev fotografije ASBH (Bosna in Hercegovina), SAS (Srbija), MSC (Makedonija), HFS (Hrvaška) in ZFS (Slovenija). Vsako nacionalno združenje je lahko predlagalo po en celovečerni igrani, dokumentarni in kratki film. Pregleda – druženja snemalcev in drugih filmskih delavcev ter javnosti ob ogledu filmskih biserov – se bodo udeležili člani naštetih združenj in avtorji filmov, s katerimi se bomo po projekcijah pogovarjali o njihovem ustvarjanju in delu.

Projekt balKam so idejno razvijali pretekli dve leti na srečanjih direktorjev fotografije v Bitoli, kjer v organizaciji združenja IMAGO potekajo konference direktorjev fotografije Balkana (Manaki Brothers Film Festival), Beogradu (Slika v gibanju – festival srbskega združenja direktorjev fotografije) ter Helsinkih (letna skupščina IAGA IMAGO in podelitev IMAGO nagrad), kjer so v pogovorih s kolegi, direktorji fotografije s področja Balkana, ugotovili, da imajo pri delu podobne težave, ter zaznali veliko zanimanje za tovrstno prireditev, ki je odlična priložnost za promocijo slovenskih filmov na področju bivše Jugoslavije, pot promocije pa je seveda dvosmerna. Poleg tega se ponuja izjemna priložnost, da preverijo, kaj in kako ustvarjajo kolegi iz sosednjih držav.

Pozneje (v letu 2019), po pregledu v Slovenski kinoteki, želimo prirediti projekcije istega sklopa filmov še v kinotekah v Skopju, Zagrebu, Sarajevu, Beogradu in Prištini. Pregled filmov balKam bi tako potoval po vseh državah bivše Jugoslavije. V prihodnosti nameravamo svoj pregled začeti vsakič v novi državi. Pregled filmov balKam letos poteka prvič, zato so se odločili, da povabijo le kolege iz držav bivše Jugoslavije, pozneje pa želimo program razširiti in vanj vključiti še filme iz Grčije, Romunije in Bolgarije.

Poleg projekcij igranih in dokumentarnih del, pospremljenih s pogovori z direktorji fotografije ali režiserji, so organizirali tudi nekaj spremljevalnih dogodkov: okroglo mizo o delovnih pogojih direktorjev fotografije na področju Balkana; predstavitev knjige Vonj po filmskem traku, o kateri bo spregovoril avtor sam – bosanski direktor fotografije Mustafa Mustafić, ki je v njej popisal poklic direktorja fotografije in svojo življenjsko pot; zavod za uveljavljanje pravic AIPA pa je pripravil predavanje o avtorskih pravicah na območju držav bivše Jugoslavije.
warehousehandler

PROGRAM
Petek, 2. november
18:00
balKam: otvoritev: Poglej ti njo, MAK, 2017 + Saraj’vo, BiH, 2017
Sobota, 3 november, 16:00
Predstavitev knjige “Vonj po filmskem traku”, 18:00
Apoptoza, SLO, 2017 + Zadnji ledeni lovci, SLO, 2017, 20:15
Kozja ušesa, SRB, 2017
Nedelja, 4. november, 15:00
Okrogla miza: delovni pogoji direktorjev fotografije 17:00
Dih, BiH, 2018 + Ustava Republike Hrvaške, HRV, 2016, 20:00
Meso, BiH, 2018
Ponedeljek, 5. november 15:00 Predavanje AIPA: Kje je direktor fotografije v sistemu kolektivnega upravljanja avtorskih pravic?
17:30 Kje se skriva vrabec, ko je hladno, HRV, 2015 + Trije dnevi v septembru, MAK, 2015
20:15 Ivan, SLO, 2017

Danes 1. novembra se začenja preventivna akcija imenovana Movember v podporo osveščanja nevarnosti raka prostate in testisov

Danes 1, novembra se začenja mesec, ko si moški v podporo preventivni akciji Movember pustijo rasti brke. Namen akcije ozaveščanje o zdravju in boleznih, ki prizadenejo predvsem moške, kot sta rak prostate in testisov. Člani gibanja zbirajo tudi donacije in pripravijo dogodke, kot bosta Movember tek in improvizirana predstava.
Podpora izobraževalni akciji movember
Poudarek gibanja je ozaveščanje za zgodnje odkrivanje in pravočasno zdravljenje raka na prostati in testisih, o pravilnem pristopu k zdravljenju psiholoških bolezni pri moških in za preprečevanju samomorov.
Poleg ozaveščanja o zdravju in boleznih člani Movembra zbirajo tudi donacije, ki jih potem namenijo organizacijam, ki so povezane z moškim zdravjem. Denar, darovan na globalno spletno stran, pa se po besedah slovenskega predstavnika nameni financiranju raziskav o teh boleznih.
V Sloveniji v podporo gibanju vsako leto organizirajo nekaj dogodkov, tudi letos bosta potekala improvizirana predstava, ki se bo odvijala 16. novembra v Kulturno umetniškem društvu France Prešeren, in dobrodelni Movember tek z brki, ki bo potekal 24. novembra v Ljubljani. Štartnina in izkupiček prostovoljnih prispevkov predstave pa gresta v dobrodelni sklad.
Lani so organizatorji gibanja v Sloveniji zbrali 19.000 evrov, s katerimi so med drugim kupili aparat za drobljenje kamnov v sečnem mehurju Univerzitetnemu kliničnemu centru (UKC) Ljubljana. Letos bodo po besedah Šale zbirali denar za nov urodinamski aparat, ki ga bodo podarili kliničnemu oddelku za urologijo UKC Ljubljana.
Zaradi raka na prostati namreč v Sloveniji umre več kot 350 ljudi na leto, 1300 pa jih zboli, so opozorili na nedavni novinarski konferenci pred Movembrom.
Logo akcije movember
Od samega začetka gibanja Movember v Avstraliji je sicer preteklo 15 let, hitro pa se je razširilo po celem svetu. V tem času se je več kot pet milijonov ljudi pridružilo gibanju in skupaj so zbrali več kot 650 milijonov evrov, s katerimi so podprli več kot 1300 projektov. Vsako leto se te številke povečujejo.
Danes je Movember globalni dobrodelni projekt in ena izmed najbolj prepoznavnih neprofitnih organizacij na svetu, piše na spletni strani slovenskega dela gibanja./LN/

V Sloveniji je 31. oktober dan reformacije

Primož Trubar
V Sloveniji je 31. oktober dan reformacije, praznik in dela prost dan, ki obuja spomin na versko, politično in kulturno gibanje v 16. stoletju. Slovenci hkrati obeležujemo tudi rojstvo slovenskega knjižnega jezika in se spominjamo Trubarja. Po torkovi osrednji proslavi danes sledi nekaj prireditev, v evangeličanskih cerkvah praznična bogoslužja.
Reformacija kot versko, kulturno in politično gibanje se je začela 31. oktobra 1517, ko je nemški menih in profesor za biblijsko teologijo Martin Luther na vrata cerkve v Wittenbergu obesil 95 tez, v katerih je zahteval prenovo Cerkve.
To je pomembno vplivalo na razvoj književnosti v ljudskih jezikih, tudi na slovensko književnost. V tem času je nastala prva knjiga v slovenskem jeziku – Katekizem, ki jo je napisal Primož Trubar, s tem je slovenščina postala knjižni jezik.
V Sloveniji je dan reformacije praznik od leta 1992.
Prmož Trubar
Primož Trubar, kot nosilce reformacije se je rodil junija v letu 1508 ali 1509 na Rašici pri Velikih Laščah oziroma v neposredni bližini vasi. Kraja in datuma rojstva se ne da zagotovo določiti, ker krstnih matičnih knjig takrat še niso poznali; uporabljali pa so tudi staro koledarsko štetje. /LN