Ljubljana, 18. oktober 2021 – Na povabilo Cankarjevega doma prihaja v Ljubljano Benjamin Moser ameriški pisatelj in prevajalec, ki je za biografijo Sontag: Her Life and Work (Ecco) leta 2020 prejel Pulitzerjevo nagrado. 25. oktobra 2021, ob 19. uri  pa se bo z njim pogovarjala novinarka in publicistka Patricija Maliče. Razgovor bo potekal v Klubu CD – brezplačne vstopnice!

Benjamin Moser bo v našem glavnem mestu torej  v ponedeljek, 25. 10., in tudi torek, 26. 10., ko bo na voljo novinarskim hišama, ki bi ga želele poglobljeno predstaviti slovenski javnosti, so še sporočili iz Cankarjevega doma.

Knjiga Sontag: Her Life and Work Benjamina Moserja je sad sedemletnega truda in je poglobljen portret ene najvplivnejših intelektualk 20. stoletja. Moser je sicer redni sodelavec The New York Review of Books in The New Yorker. Je tudi avtor prav tako odmevne biografije Why This World: A Biography of Clarice Lispector brazilske pisateljice Clarice Lispector. Po diplomi na Univerzi Brown, kjer je študiral zgodovino in portugalščino, je doktoriral na Univerzi v Utrechtu. Živel je v Braziliji, Parizu, Benetkah, zadnja leta biva med Amsterdamom in francoskim Périgordom. 

In kdo je bila – Susan Sontag! Susan Sontag je bila rojena kot Susan Rosenblatt leta 1933 v New Yorku, odraščala pa v Tucsonu v Arizoni in San Fernando Valley v Los Angelesu, kjer je prevzela priimek Sontag po materinem drugem možu. Zgodnji občutek obstranstva, prepojen z ostrim intelektom ter lakoto po umetnosti in filozofiji, jo je popeljal v New York, središče avantgarde petdesetih let prejšnjega stoletja. Drugo je stvar legende. Susan Sontag je v eseju za esejem na novo zarisovala kulturne bojne linije: neustrašno je prepletala visoko in nizko kulturo, najsloviteje leta 1964 v eseju Notes on Camp, naklonjenem gejevski kulturi. Spoprijela se je s temo fotografije, ki jo je uporabljala kot orožje in memento mori; lotila se je izjemno pomembnega vprašanja človeškega trpljenja, empatije in sokrivde, pomagala preusmeriti pogovor od obtoževanja obolelih za rakom in aidsom ter se neutrudno zavzemala za boemske pisce, mislece, likovne umetnike in filmarje, ki jim v ZDA sicer ne bi uspelo prodreti. 

»Postala je Susan Sontag, da to ne bi postal kdo drug.«

A kljub naštetemu ni bila eksistencialna svetnica. Njene sodbe so bile neusmiljene. Mimogrede je pridobivala sovražnike, čeprav so se številni med njimi imeli za njene tesne prijatelje. Strahovito in dolgo se je, daleč od pogledov drugih, trpinčila s svojo spolno usmeritvijo in pravzaprav razen v kratkih opazkah dveh ali treh intervjujev nikoli ni javno priznala svojega lezbištva. Zaradi vseh teh in še veliko drugih značilnosti je opis njenega življenja nevarno vrvohodstvo tudi za najbolj izkušenega biografa. K sreči je Benjaminu Moserju uspel malodane nemogoč podvig, saj je v knjigi Sontagovo pričaral v temni briljantnosti in očitnih protislovjih. Delo je bilo njeno življenje in življenje je bilo njeno delo, pa vendar mu je po obsežnih raziskavah in intenzivnih pogovorih z njenimi prijatelji, nasprotniki, ljubimci ter nekdanjimi sodelavkami in sodelavci uspelo ustvariti izjemno podrobno in poglobljeno analizo njenega opusa, a hkrati nežen in dosleden portret newyorške ikone in polnokrvne ženske.

Sontagova je umrla leta 2004 pri enainsedemdesetih in svojo ustvarjalno zapuščino, dvanajst zvezkov dnevnikov in vso vsebino svojega računalnika namenila Univerzi Južne Kalifornije. Tudi zato da je bilo odslej vse našteto javnosti na razpolago, se je njen sin David Rieff pred časom odločil ter sam uredil in izdal dnevnike ter skupaj z njenim agentom in nekdanjim založnikom izbral uradnega pisca mamine biografije. In zdaj je že mogoče zapisati, da gre za ultimativno knjigo o Susan Sontag, za katero je Moser leta 2020 prejel tudi Pulitzerjevo nagrado. 

»Američani so jo imeli za evropsko avtorico, toda v resnici je bila, kot pišem v knjigi, med judovskimi avtorji svoje generacije najmanj evropska, če pomisliva samo na Saula Bellowa ali Philipa Rotha, katerih starši so bili rojeni v Evropi, njeni stari starši pa so se priselili v ZDA kot otroci. Pravzaprav ni imela globljih evropskih korenin. Američani so jo imeli za evropsko avtorico, Evropejci pa za ameriško, kar je po mojem mnenju edino prav. Ne bi si mogel predstavljati slovenske ali pa francoske Susan Sontag. Susan je nekako predstavljala moč ameriškega imperija, v smislu intelektualnega prestiža in glamurja, čeprav je pisala o nevarni in pogubni ameriški notranji in zunanji politiki, zatonu ZDA …«