Nemški sklad Mutares kupil Cimos od Italijanov

München/Koper, 27. maja – Nemško podjetje Mutares SE & Co. KGaA (ISIN: DE000A2NB650), ki je mednarodni vlagatelj zasebnega kapitala, je podpisala pogodbo o prevzemu družbe Cimosa d.d. in njegovih hčerinskih družb od TCH SrL.

Kot so objavili v sporočilu za javnost pri družbi Mutares, ki ima sedež v Münchenu, ta transakcija pomeni prvi prevzem njihove nove pisarne na Dunaju, ki je bila odprta konec leta 2021, s poudarkom na avstrijskih in vzhodnoevropskih trgih.

Johannes Laumann, CIO podjetja Mutares, je povedal: »Z veseljem napovedujemo prvo prevzem platforme v Vzhodni Evropi, ki bo našemu segmentu avtomobilizma in mobilnosti zagotovila številne prednosti in sinergije. Prepričani smo, da lahko z operativnimi izboljšavami in rastjo, skupaj s KICO in skupino ISH, razvijemo Cimos v svetovno vodilno družbo v sektorju.”

Cimos d.d. ima sedež v Sloveniji in je skupaj s svojimi hčerinskimi družbami vodilni proizvajalec kritičnih avtomobilskih komponent, kot so ohišja kompresorja in središča, nosilci motorja, zavorni koluti in bobni, deli menjalnikov, obroči šob in vztrajniki. Ciljno podjetje ima normalizirane prihodke za slabih 200 milijonov evrov. Cimos d.d. v letu 2022 pričakuje okoli 160-180 milijonov evrov prihodkov, na kar vplivajo nekateri posebni učinki.

Mutares se osredotoča na evropska podjetja z visokim potencialom operativnega razvoja, ki že imajo uveljavljen poslovni model, pogosto kombiniran z močno blagovno znamko. Poudarek je na podjetjih s prihodki od 100 do 500 milijonov evrov iz naslednjih segmentov:

Avtomobilizem in mobilnost

Tehnologija in inženiring

Blago in storitve

Kot je znano, je koprski Cimos po milo rečenem slabem vodenje podjetja končal v prisilni poravnavi, leta 2017 pa ga je takrat prevzela italijanska družba TCH Cogeme. Zdaj pa nemška od njih. Za koliko denarja je bilo podjetje prodano italijanski lastnik in nemški kupec ne razkrivata. Prav zanimivo bo videti, če bo kogarkoli v Sloveniji ta nakup zmotil. Logično, da ne saj gre za tujca, ki med seboj poslujejo z nekoč našim, zelo slabo vodenim podjetjem, ki so ga naši genialni poslovneži skoraj spravili na kant. Zakaj ta dodatek? Če bi Mutares bil v madžarski lasti, bi se leva opcija v Sloveniji vrgla na trepalnice (naj spomnimo – OMV in NKBM – Kdo komu tu kaj prodaja?)./LN/

Vredno je vedeti! – Digitalni bon na voljo od 15. junija

Ljubljana, 27. maj 2022 – Kmalu, natančneje, od 15. junija 2022 pa vse tja do 30. novembra, bodo nekateri državljani, po turističnih bonih, lahko uporabili tudi t. i. digitalne bone, ki jih prinaša Zakon o spodbujanju digitalne vključenosti, katerega glavni namen pa je povečanje digitalne razvitosti gospodarstva in družbe.

Zakon določa, da so do digitalnega bona, njegova vrednost za posameznika znaša 150 evrov, bodo upravičeni dijaki, študentje in osnovnošolci, ki obiskujejo zadnjo triado, in sicer kot za nakup ustrezne računalniške opreme. Omenjeni upravičenci se bodo imeli možnost udeležiti tudi brezplačnih tečajev naprednih digitalnih veščin, na primer tečajev programiranja, umetne inteligence, robotike, digitalnega podjetništva…

Velja vedeti tudi to, da so (bodo) po zakonu do digitalnih bonov upravičeni tudi vsi odrasli, ki so starejši od 55 let. Ti bodo imeli možnost z njim poravnavati svojo udeležbo na subvencioniranih tečajih za pridobivanje osnovnih digitalnih veščin in tudi za nakup (delno plačilo) računalniške opreme.

Digitalni bon ’22 je dobroimetje v informacijskem sistemu Finančne uprave, ki ga lahko unovčite za nakup računalniške opreme. Zanj ni treba zaprositi. In velja vedeti, da ga ne prejmete v fizični obliki. Namen digitalnega bona je, kot že zapisano za spodbujanje digitalne vključenosti.

Do digitalnega bona ’22 so upravičeni vsi, ki so do 12. marca 2022 imeli stalno prebivališče v Republiki Sloveniji in so bili takrat:

  • šoloobvezen otrok, vpisan v 7., 8. ali 9. razred,
  • dijak srednje šole,
  • študent višje šole po predpisih o višjem strokovnem izobraževanju,
  • študent študijskega programa prve, druge ali tretje stopnje po predpisih o visokem šolstvu ali
  • stari 55 let ali več in se boste udeležili izobraževanja na področju digitalne pismenosti, subvencioniranega po Zakonu o spodbujanju digitalne vključenosti.

Digitalne bone ’22 boste upravičenci lahko koristili od 15. junija do 30. novembra 2022.

Vse tem, kar morate vedeti in kako do digitalnega bona in najdete na tej AKTIVNI povezavi (za dostop klikni na označeno povezavo), kjer so opredeljena vsa navodila (pomembno jih je proučiti, da ne bo nepotrebnih zapletov – so pa pripravljena ustrezno in pregledno)./Objavo pripravil: J. Temlin/Fotografije: arhiv LN – le ponazoritveni/

Naziv najboljšega bariste v državi prejel Aleš Gorenc

Ljubljana, 26. maj 2022 – Naziv najboljšega bariste v državi je prejel Aleš Gorenc. Za tiste, ki tega niste vedeli – barista je oseba, ki se pripravlja in (tudi na splošno) služi espresso kavnih pijač. Barista naziv za nekoga, ki je bil profesionalno usposobljen za pripravo espresso, se lahko uporablja tudi za opisovanje vsakogar z visoko stopnjo spretnosti pri izdelavi espresso posnetkov in espresso pijač (kot so lattes in cappuccinos).

Najboljši slovenski barista je povedal, da je največ znanja pridobil, ko se je pridružil neprofitni organizaciji vseh strokovnjakov iz področja kave – od proizvajalcev kave do barist po vsem svetu, tako imenovanem združenju Specialty Coffee Association (SCA).

Ob tem pa dodal: »Dokončal sem dva spletna mojstrska tečaja z Irvineom Nastom, ki je najmlajši svetovni prvak v latte artu. Skupaj z njim mi je uspelo dokončati Master the patterns and Adept barista school. Šolo LAGSA sem končal do črnega lončka, kar je najvišji nivo u latte artu. Kadar le lahko, grem na izobraževanja in seminarje ter svoja znanja tako še dodatno nadgrajujem,« je povedal povedal Aleš.

Torej, zdaj veste, da postati barista ni kar tako, kar pomeni, da je vredno obiskovati lokale, kjer vam kavo pripravlja usposobljeni pripravljavec ali priprávljalka – baristi – in ne priučeni laiki. Nezadnje, vam danes za skodelico espressa zaračunajo od 1,4 do celo 4,5 evra.

Tudi slednje je osnova, da smo se odločili objaviti kdo ima v Sloveniji naziv najboljšega bariste v državi./LN/Foto press: PRistno

O Golobovih sanjah, kako do dodane vrednosti 100.000 evrov na zaposlenega?

Ljubljana, 26. maj 2022 – Novi mandatar Slovenije Dr. Robert Golob obljublja, da bo s svojo ekipo vodil v smeri, da bi Slovenija čimprej dosegla 100.000 evrov dodane vrednosti na zaposlenega. No, kdaj se bodo te njegove sanje uresničile, Golob ni napovedal. Pravi pa, da Slovenija ne bo dežela hlapec in podjetnikom predlaga (napotek Levice) takšno lastniško strukturo, da ta vključiti v podjetjih tudi delavce.  Ob tem pa, tako Golob, kot njegov »svetovalec« ne razkrijeta kako si to udeležbo v podjetjih prestavljata. Da pri delitvi dobička zagotovo, kako pa naj bi bilo v primeru izgube podjetja, v katerem naj bi bili delavci »udeleženi«, pa nimata ne predloga in ne odgovora.

Pa se vrnimo k dodani vrednost 100.000 evrov na zaposlenega. Velja vedeti, da je poglavitna težava Slovenije ta, da bi dosegla višjo dodano vrednost (ta je za leto 2020 znašala 47.161 evrov na zaposlenega), da se Slovenija v obdobju svoje samostojnosti ni in ni znala odrezati od popkovine z Balkanom, predvsem pa se iz trgov juga in delavne sile »osamosvojiti«. Res je, da je bil Balkan nekoč za Slovenijo zaposlitvena oaza za balkansko delovno silo, ki je bila morda ustrezna za socialistično gospodarstvo a ne gospodarstvo prihodnosti, ki bi doprinesla k učinkom Golobovim sanjam, da bi v Sloveniji dodana vrednost dosegla raven 100.000 evrov na zaposlenega.

Ker se ve, da vse dosedanje vlade samostojne Slovenije (prav vse) niso, bolje rečeno, se niso hotele, gospodarstvo usmerjati tako, da se bi to moralo odpovedati povprečni delovni sili, tudi z Balkana, je nižja kvalifikacijska raven delovne sile, pač onemogočala spremembe strukture gospodarstva, ter s tem višjo dodano vrednost.

No, da ne bo pomote, na ustrezno izobrazbeno strukturo ni vplival le »uvoz« delovne sile z Balkana, ampak tudi domača delovna sila, ki je po izobrazbeni strukturi neprilagojena, bolje rečeno, še vedno šolana po principih socializma (vsak se šola, kar si vtepe v glavo, a nato, ne izpolnjuje pogojev iskane delovne sile s strani delodajalcev) in ne naprednega razvojno usmerjenega kapitalizma.

Naj omenimo le en sektor, ker je pustil trajne posledice, da še dolgo ne bo mogoče izpolniti Golobovih sanj, in sicer je to gradbeništvo.  Znano je namreč, da se je po razpadu gradbenih velikanov (SCT, SGP Ajdovščina, Kraški zidar, Vegrad, Gradis…) na tisoče gradbenih delavcev prelevilo v t. i. gradbene podjetnike, ki so milo rečeno gradbeni sektor zapeljali v smer brez ustreznega strokovnega učinka oz. gre za  neučinkovit sektor, ki ni razvojno naravnan, kar pomeni, da nikoli ne bo mogel zagotoviti sanjane dodane vrednosti na delavca.

Osnova za to trditev pa je ta, da slovensko gradbeništvo (to so podatki o številu zaposlenih v tem sektorju – Vir: SURS) zaposluje, preveliko neprimerne izobražene delovne sile, ki pa je ob tem, tudi zaradi tega, še izkoriščana s strani t. i. novodobnih gradbenih podjetnikov. Slednje pa učinek donosa še bolj zavira.

Tu velja omeniti tudi tajkunsko pokradene in uničene tovarne v zadnjih 30 letih od Lendave do Izole in od Jesenic do Ljubljane. Nekoliko manj pa od Ljubljane do Novega mesta.

In zdaj smo tam, ko novi PV obljublja sprememba in sicer višjo dodano vrednosti.

Dr. Golob pravi, da je treba dvigniti dodano vrednost na zaposlenega na 100.000 evrov, kar je napovedal pred volitvami. Je pa res, da Golob ni povedal in ne napovedal, kdaj naj bo to s svojo ministrsko ekipo uresničil.

Logično, ker ve, da to kar sanja ni uresničljivo, tudi v dveh mandatih njegove vladavine, kot napoveduje. Čas bo pokazal, da je eno realnost in drugo sanje.

Kako je že dejal leta 1991 njegov podpornik za ustoličenje? Tako: “Danes so dovoljene sanjejutri je nov dan.”

Pa še to! O tem, kako bosta Golobu pomagala Luka Mesec in Tanja Fajon, da bo ta dosegel, kar sanja, pa ne bi ugibali./Pripravil: J. Temlin/Foto: Arhiv LN/

Znanstival dogodivščin – ta konec tedna v Ljubljani (in okoli nje)

Ljubljana, 26. maj 2022 – Hiša eksperimentov bo letos že 13. leto, med 27. in 29. majem priredila že trinajsti mednarodni Znanstival – največji dogodek promocije znanosti, izobraževanja in kritičnega sklepanja. Dogodek bo zasedel trge, mostove in ulice Ljubljane in jo za tri dni spremenil v enega največjih centrov Znanosti na svetu.

V okviru Znanstivala se bo zvrstila množica znanstvenih šovov. Kot sporočajo bodo tudi tokrat imeli kar nekaj gostov, in to skoraj vseh kontinentov (manjkata le Južna Amerika in Antarktika).

Letos se Znanstival širi tudi na lokacije izven centra Ljubljane. Tako se bo ta petek, 27. 5. znanost dodajala v t.i. HiškaBUS-u. Avtobus, poln mobilnih eksperimentov, ki so jih razvili v Hiši eksperimentov, se bo za eno uro zaustavil na štirih lokacijah izven Ljubljane,  v Polhovem Gradcu, Medvodah, Zalogu in Grosuplju in odprl svoja vrata za brezplačno eksperimentiranje v avtobusu.

Poleg tega se bo v soboto, 28. 5. odvila Busologija – znanstvena dogodivščina v vozečem se avtobusu LPP, ki je poslikan s Hišinimi motivi zunaj in znotraj – v Hiši eksperimentov ga imenujemo kar HišaBUS. Vstop in izhod iz dogodivščine je Zmajski most, smer proti tunelu.

Kot novost se bodo ob lokacijah, kjer bodo potekali Znanstvene dogodivščine, predstavljali Hišini interaktivni eksperimenti.

Seveda bo del Znanstivala tudi Vrt eksperimentov. Hiša eksperimentov se je potrudila in nanj povabila jagodni izbor kvalitetnih inštitucij, ki se v Sloveniji ukvarjajo s promocijo znanosti in izobraževanja. Vrt eksperimentov se bo odvijal v soboto in nedeljo.

Ne pozabite obiskati tudi delavnice – Drzne eksperimente in druge, ki jih najdete v sporedu na www.znanstival.si 

V okviru Znanstivala se bodo odvijali tudi atraktivna poljudna predavanja, iskanje zaklada in še in še.

In seveda, da ne pozabimo – med Znanstivalom bo imela Hiša eksperimentov številčno omejena a odprta vrata za obisk.

In še to! »Hiša eksperimentov praznuje letos 26. let svojega obstoja. Je prvi slovenski center znanosti in pionir centrov znanosti v celotni Evropski regiji. Že od samega začetka se ubadamo s prostorsko krizo in težavami zagotavljanja financiranja. Smo unikatni center znanosti z izrazitim lastnim raziskovanjem in razvojem eksperimentov in aktivnosti. Na rešitev naših problemov smo čakali 25 let in kot kaže se bo čakanje nadaljevalo. Mi ostajamo na ustvarjalni strani, saj menimo, da moramo tudi s tem biti zgled družbi, v kateri želimo živeti. Ustvarjalni, kritično razmišljujoči in aktivni. In še nekaj: EKSPERIMENTI BODO!« je dejal vodja Hiše eksperimentov, Dr. Miha Kos.

Če pa Hiši eksperimentov in Znanstivalu želite dodatno pomagati, je tu vrsta možnosti: SMS HISA5 na 1919, sponzorstvo, donatorstvo in zlasti širjenje dobrega glasu./LN/ Foto: le ponazoritvene/

Ta petek na Mali sceni MGL premiera drame Samotna pot

Ljubljana, 26. maj 2022 – Ta petek, 27. maja, ob 20. uri bo na Mali sceni MGL premiera drame Samotna pot. Gre za prvo slovensko uprizoritev v prevodu Amalije Maček, predstavo pa je režiral Dorian Šilec Petek, ki je zasnoval tudi scenografijo. Dramaturginja uprizoritve je bila Eva Mahkovic. Za kostumografijo je poskrbela Tina Bonča, za zvočno podobo pa avtor glasbe Laren Polič Zdravič, lektorica Maja Cerar in oblikovalec zvoka Matija Zajc. Pri uprizoritvi je sodeloval tudi oblikovalec svetlobe Boštjan Kos.

Igrajo: Jaka Lah, Tjaša Železnik, Matej Puc, Uroš Smolej, Nina Rakovec, Klara Kuk k. g. in Domen Novak

O vsebini – Okrog 1900, Dunaj. Akademik profesor Wegrat ima dva otroka v zgodnjih dvajsetih, Felixa in Johanno, umirajočo ženo Gabriele ter hišo z vrtom in verando. Felix je ravnokar za dva dneva prišel iz vojske, ki jo služi v Salzburgu, kjer pa je srečal nekdanjega očetovega sošolca, slikarja Juliana Fichtnerja. Johanna, ki rada hodi na samotne sprehode, občuduje umetnost in avanturiste, včasih celo lahko napove, kdaj bo kdo umrl, je zaljubljena v pesnika Stephana von Salo. Von Sala, prav tako nekdanji Wegratov sošolec, je pred sedmimi leti izgubil ženo in hčerko ter v melanholiji vdovstva načrtuje arheološko ekspedicijo v Azijo. Skozi Dunaj potuje nekdanja igralka Irene Herms, ki je včasih igrala v dramah von Sale, Fichtner pa jo je pred dvema desetletjema upodobil na slovitem portretu. Ko se na Dunaj po letih potovanj vrne tudi sam Fichtner in se poti treh nekdanjih kolegov in njunih usodnih žensk Gabriele in Irene ponovno prekrižajo, na dan pridejo spomini in skrivnosti. Razkrijejo se stare ljubezni, zavisti, strahovi, odločitve, izdaje in obžalovanja, ki bodo (ali pa so že) pomembno vplivali predvsem na mladi življenji Felixa in Johanne.

O avtorju – Arthur Schnitzler (1862–1931), eden najpomembnejših predstavnikov dunajske moderne, tudi zdravnik, romanopisec, vnet pisec dnevnika in človek, ki ga je imel Freud za svojega doppelgängerja (Schnitzler naj bi intuitivno in s pisanjem prišel do podobnih zaključkov o človeški naravi kot Freud v znanstvenih študijah), v svojih delih obravnava psihologijo likov, včasih pa je bil kontroverzen zaradi seksualnih vsebin, pisanja o smrti in obravnavanja sporne teme antisemitizma. Njegovi liki so tipične figure z Dunaja na prelomu stoletja in okolja, v kakršnem se je gibal: to so zdravniki, igralke, vojaki, zapeljivci, nedolžne deklice, umetniki. S Samotno potjo, besedilom o egoizmih in samoti, je menda naslikal brutalen avtoportret, ki je tudi njega ganil do solz. Besedilo je bil premierno uprizorjeno v berlinskem Deutsches Theatru leta 1904./Objavo pripravila: Alenka t. Seme/Foto: press MGL – avtor: Peter Giodani

Slovenija ima novega predsednika vlade

Ljubljana, 25. maj 2022 – Državni zbor je Dr. Roberta Goloba, predsednika Gibanja Svoboda, izvolil za predsednika vlade. Za Goloba je glasovalo 54 poslancev, proti jih je bilo 30. Oddanih je bilo 85 glasovnic, ena je bila neveljavna.

Golob je takoj po razglasitvi rezultatov tajnega glasovanja prisegel kot novi predsednik vlade.

V govoru po prisegi je dejal, da je hvaležen in ponižen, da bo lahko Slovenijo popeljal v boljšo prihodnost, kakršno jo državljani Slovenije zaslužijo. Hvaležen je vsem, ki gredo z njim po poti od začetka in tistim, ki se mu bodo mogoče pridružili kasneje, ko bodo ugotovili, da dela v skupno dobro, je sklenil.

Kot poroča RTV Slovenija Golob po izvolitvi prejel prve čestitke

Čestital mu je tudi Janez Janša, ki je vodil vlado od 3. marca 2020. V svoji čestitki na Twitterju je Janša zapisal “Naj bodo dejanja v skladu z današnjimi obljubami in ne v skladu z včerajšnjo koalicijsko pogodbo

Na Twitterju je Golobu čestitala tudi predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen. “Robert Golob, čestitke za izvolitev na mesto predsednika slovenske vlade! Naša Unija je v središču vaših prizadevanj. Skupaj zgradimo močno Evropo, ki bo kos sedanjim in prihodnjim izzivom!” je zapisala predsednica komisije. Čestitko je zapisala v slovenščini in angleščini.

V Sloveniji med starejšimi od 55 let kar 96.300 oseb z neodkrito sladkorno boleznijo

Ljubljana, 25. maj 2022 – Za ozaveščanje o eni najbolj razširjenih kroničnih bolezni na svetu, s katero živi vsak deseti Slovenec, je danes, 25. maja,  Zveza društev diabetikov Slovenije otvorila letošnjo akcijo #darujemkilometre. Na dogodku je stroka izpostavila, da je z današnjimi zdravili ob zgodnjem ukrepanju mogoče spremeniti potek sladkorne bolezni tipa 2. Še vedno pa je v Sloveniji je med starejšimi od 55 let kar 96.300 oseb z neodkrito sladkorno boleznijo.

Sredino otvoritev akcije #darujemkilometre so v zvezi društev začeli z okroglo mizo Imam sladkorno, a nima sladkorna mene, na kateri so gostje iz različnih perspektiv osvetlili problematiko obvladovanja sladkorne bolezni, s poudarkom na pomembnosti zgodnjega odkrivanja, ustreznega zdravljenja in samoobvladovanja z gibanjem ter ustrezno prehrano. Dogodka v ljubljanskem M-hotelu se je udeležilo 50 vabljenih gostov in članov društev diabetikov iz vse Slovenije.

Ena od desetih oseb starejših od 55 let ima sladkorno bolezen, a tega ne ve
Rade Pribaković Brinovec, 
dr.med.,speciz NIJZ Nacionalnega inštituta za javno zdravje, je predstavil najnovejše izsledke, ki izhajajo iz raziskav Odkrijmo sladkorno in raziskave EHIS – European Health Interview Survey. »Ocenjujemo, da je med starejšimi od 55 let kar 96.300 oseb z neodkrito sladkorno boleznijo. To pomeni, da ima ena od desetih oseb sladkorno bolezen, a tega ne ve.« Dodal je še opažanje, da so pri osebah s sladkorno boleznijo ukrepi za zdrav življenjski slog učinkovitejši kot pri ostalem prebivalstvu in poudaril pomen dvigovanja zdravstvene pismenosti prebivalcev.

Z današnjimi zdravili je povsem mogoče reči, da je bolezen obvladljiva
Prof. dr. Tadej Battelino, dr. med., diabetolog, UKC Ljubljana, je povedal, da danes sladkorna bolezen ne nujno pomeni, da je to bolezen za celo življenje. »Z današnjimi zdravili je povsem mogoče reči, da se bolezni za nekaj časa rešiš, da je ozdravljiva – če začnemo ukrepati dovolj zgodaj v poteku bolezni, če sprejmemo nasvete, če zgodaj prejmemo zdravila, ki štejejo, lahko spremenimo potek sladkorne bolezni tipa 2 in potek življenja.« Pohvalil je še ZZZS, da ima v zadnjem obdobju izreden posluh za sladkorno bolezen, saj je omogočilo širši dostop do takšnega novejšega zdravila, ki je dosegljivo tudi družinskim zdravnikom. In izpostavil, da lahko Slovenija v prihodnje postane vzorna država, ki bo tudi ostalim povedala, kako ukrepati na tem področju.

»Dve minuti rahle aktivnosti na dvajset minut mirovanja«
Andreja Širca Čampa, univ. dipl. ing. živilske tehnologije, klinična dietetičarka, UKC Ljubljana, je izpostavila, da smo Slovenci dobro osveščeni o zdravi prehrani, ampak smo nekoliko slabši pri izvedbi. »Ključno je, da začnemo v zgodnjem otroštvu, saj se takrat oblikujejo prehranjevalne in gibalne navade, ki jih potem nosimo s seboj celo življenje. Najbolj pomembno pa je gibanje, saj je nemogoče tako malo pojesti, da bi bili urejeni in zdravi. Če gibaš, potem si lahko več privoščiš.« Prof. dr. Vojko Strojnik, prof. šp. vzg., specialist s področja športa, Fakulteta za šport, je govoril o pomenu gibanja: »Gibanje je osnovna dejavnost, ki jo moramo začeti, ne pa tudi končati. Mišice niso samo organ za gibanje, ampak imajo še en kup drugih funkcij. Za tiste, ki niso aktivne, je pomembno, da jih aktiviramo. Ni pomembno kako, samo da jih. Dve minuti rahle aktivnosti na dvajset minut mirovanja zadošča kot osnovna zaščita

Andrej Drašler, ambasador projekta #darujemkilometre, oseba s sladkorno boleznijo tipa 2, pa je podelil svojo osebno zgodbo in spremembo načina življenja, ki jo je spodbudila bolezen: »Gibam se med službo in kolesarim trikrat do štirikrat tedensko. To ti preide v podzavest. Težko je prve tri mesece z zamenjavo prehrane. Potem pa gre. Pomembno je, da ne obupaš po prvem porazu

Z akcijo #darujemkilometre izpostavljajo pomembnost gibanja za vse
V nadaljevanju dogodka so v Zvezi društev diabetikov Slovenije otvorili akcijo #darujemkilometre, ki jo organizirajo četrto leto zapored. Z njo spodbujajo Slovence in Slovenke k telesni aktivnosti, ki pripomore k celovitemu obvladovanju bolezni. Z njo namreč živi vsak deseti Slovenec. 

Robert Gratton, predsednik Zveze društev diabetikov Slovenije, je v nagovoru pozval k sodelovanju tudi v letošnji akciji #darujemkilometre: »Akcija ne le razbija tabuje o življenju s sladkorno boleznijo in ozavešča javnost, temveč izpostavlja pomembnost gibanja za vse. Pomembnost povezovanja. Pomembnost deljenja svojih zgodb in imeti posluh ter razumevanje za sočloveka.«

Sekretarka zveze Špelca Rudolf je predstavila rezultate akcije iz zadnjih treh letih in potek letošnje: »V letu 2021 smo zbrali 81.342 kilometrov, skupno kar 139.342. Do Lune nas loči še 245.058 kilometrov. Letos se tako 12 obstoječim pohodnim točkam pridružujejo še tri nove

Letos dodane tri nove pohodne točke v akciji #darujemkilometre
Akcijo #darujemkilometre organizatorji izvajajo s prav posebnim ciljem. Z zbiranjem kilometrov za ozaveščanje o bolezni na izbranih 15 pohodniških točkah po Sloveniji in drugih pohodniških poteh, s tekom in kolesarjenjem, želijo zbrali 384.400 kilometrov. Toliko znaša razdalja od Zemlje do Lune.

15 pohodniških točk je enakomerno razporejenih po Sloveniji. Na vrhu vsake od točk bodo organizatorji spremljali število oseb, ki so jih obiskale, opravljene prehojene kilometre in skupno višinsko razdaljo. Vseh 15 pohodnih točk je lahko dostopnih in primernih tudi za starejše osebe s sladkorno boleznijo in družine z majhnimi otroci. Letošnjo traso so razširili za tri nove pohodne točke in sicer Pot na Cerje po Miren Krasu, Pohod na letališče Prilozje (Metlika), Pot na Mestni vrh (Ptuj).

Število sodelujočih oseb v akciji #darujemkilometre bodo organizatorji spremljali na Facebooku in Instagramu prek fotografij športnih aktivnosti. Zato vse sodelujoče naprošajo, da se na vrhu vsake od 15 točk, na drugih pohodniških poteh, na teku ali kolesarjenju, fotografirajo, pri objavi na družbenih omrežjih fotografijo označijo s ključnikom #darujemkilometre in pripišejo število opravljenih kilometrov.

Podelili 11 priznanj in zahval najzaslužnejšim za ozaveščanje o sladkorni bolezni


Dogodek je minil v slavnostnem duhu. Za izjemne zasluge pri ozaveščanju o sladkorni bolezni so podelili priznanja za posebne dosežke #darujemkilometre in podelili zahvale ambasadorjem projekta. Za zasluge pri ozaveščanju so priznanja prejeli Društvo diabetikov Jesenice, Ivan Berlot, Novo Nordisk Slovenija, Osnovna šola Tržič, Zaloker & Zaloker in Vrtec Ledina (oddelek Murenčki). Zahvale ambasadorjem za ozaveščanje pa so podelili Niki Repše z družino, Maju Langerholzu, Andreju Drašlerju, Ani Turšič, Zali Istenič, Aljažu Bratkoviču v imenu kolesarske ekipe #darujemkilometre in Vidu Debeljaku./LN/

Rezultati ankete razkrivajo: Slovenci smo nori na šport!

Ljubljana, 25. maj 2022 – Dandanes se na različne naprave zanašamo že na vsakem koraku. Lahko bi rekli, da smo postali tehnološka družba, kjer so pametni telefoni, pametne ure, tablice in računalniki postali podaljšek naših “rok” (no se razume tudi potreb). Ravno zaradi vse večjega pomena in vpliva na naša življenja, so pri Huaweiu izvedli manjšo raziskavo med prebivalci Slovenije o njihovih digitalnih navadah.

Huawei, ki je nedavno predstavil dva nova izjemna pametna telefona, P50 Pro in P50 Pocket, ter novo pametno uro Huawei WATCH GT 3 Pro, velja za eno največjih tehnoloških podjetij na svetu in zato vedno stremi k temu, da bi svoje naprave zasnoval čim bolj po meri uporabnikov. Do tega rezultata pa pride le če prisluhne njihovem navadam, željam in potrebam.

V raziskavi je sodelovalo 700 ljudi, od tega 65 % moških in 35 % žensk, najbolj pa so bile zastopane starostne skupine od 51 do 65 let (38 %), od 36 do 50 let (25 %) in starejši od 65 let (25 %).

Zmerna uporaba pametnih naprav

Rezultati so pokazali, da Slovenci na dnevni ravni najpogosteje uporabljamo pametni telefon (57 %), takoj za petami pa mu je računalnik (33 %). Precej manj pa so v uporabi televizor (5 %) tablica, (4,6 %) in igralna konzola (0,4 %). Z uporabo telefona sicer ne pretiravamo, saj je večina anketirancev (42 %) odgovorila, da ga uporablja 1 do 2 uri na dan, 35 % pa celo manj kot eno uro. 19 % na telefonu dnevno preživi 3 do 5 ur, le 4 % pa več kot 5 ur. 

Telefoni in tablice so najbolj intenzivno v uporabi doma med popoldanskim in večernim počitkom, torej v prostem času (63 %), kar precej ljudi pa se z njimi zamoti tudi v službi oz. šoli (17 %) in pa zvečer pred spanjem (13 %). Pri vrsti uporabe prednjači brskanje po spletu (55 %), čemur sledijo klicanje (19 %), delovne oz. učne obveznosti (10 %) in v nekoliko manjši meri mobilno bančništvo, igranje igric, ogled videov, spletno klepetanje in navigacija. 

Radi imamo kakovost in celostno dovršenost

Zanimivo je, da je večini slovenskih uporabnikov pametnih telefonov pomembno, da so ti zmogljivi (73 %), stilsko dovršeni (56 %) in imajo dobro kamero (67 %), kar priča o tem, da je telefon postal primarni pripomoček za fotografiranje in da se nanj zanašamo na tem področju. Huaweievi telefoni, zlasti najnovejša P50 Pro in P50 Pocket se pri tem na primer odlično odrežejo. 

50 % vprašanih ima sicer na telefonu nameščenih manj kot 20 aplikacij, 40 % od 20 do 50 aplikacij in 10 % več kot 50 aplikacij. Med temi so najbolj prisotni spletni brskalniki in novičarske aplikacije (70 %), družbena omrežja in pogovorne aplikacije (50 %) ter aplikacije za upravljanje financ, kot so mobilne banke in plačilne aplikacije (47 %). V manjši meri pa imajo slovenski uporabniki nameščene nakupovalne (25 %), izobraževalne (17 %) in potovalne aplikacije (17 %) ter mobilne igre (16 %). 

Najbolj priljubljeno družbeno omrežje je …

Najbolj priljubljeni družbeni omrežji sta pri Slovencih še vedno Facebook (37 %) in Instagram (12 %), ki jim sledijo Twitter (5 %), TikTok (3,2 %) in LinkedIn (3 %). Za pogovore in dopisovanje večina še vedno uporablja SMS-e (35 %), tem pa sledijo sporočila v aplikacijah Viber (21 %), Messenger (20 %), WhatsApp (10 %) in Skype (3 %). Vse so na voljo tudi za vse nove Huaweieve telefone bodisi prek trgovine AppGallery ali univerzalnega iskalnika Petal Search. 

Sodobnih načinov upravljanja financ

Kar se tiče sodobne finančne pismenosti, smo slovenski uporabniki zelo v koraku s časom. Kar 61,5 % jih je odgovorilo, da redno uporablja mobilno banko oz. aplikacije za plačevanje, pri čemer so v veliki večini (82 %) komitenti bank prisotnih na naših tleh. Tu velja omeniti, da aplikacije praktično vseh teh bank in plačilnih storitev, vključno z NLB, NKBM, SKB, mBills, VALU in druge, najdete tudi v Huaweievi trgovini AppGallery. 

Poleg nahrbtnika na pot obvezno tudi aplikacije

Da smo Slovenci zvedav narod, ki rad širi svoja obzorja pričajo tudi rezultati ankete. Smo namreč zelo digitalizirani pri potovanjih, saj se pred odhodom opremimo tudi z različnimi aplikacijami. Najbolj nepogrešljive (78 %) so navigacijske, kot je na primer HERE WeGo, sledijo pa še Booking.com (36 %), aplikacije za preverjanje prometnih informacij (34 %), aplikacije z informacijami o javnih prevozih (19 %), Skyscanner za iskanje ugodnih letov (6 %), Airbnb (5 %) in aplikacije s taksi storitvami, kot so Metro, Uber in podobne (5 %). 

Slovenija, dežela športa

Radi pa imamo tudi gibanje in zdrav način življenja, saj je velika večina anketirancev odgovorila, da se ukvarja s športom. Na prvem mestu je pohodništvo (50 %), kar je glede na izjemno naravo v Sloveniji praktično pričakovano, sledijo pa kolesarjenje (37 %), smučanje (18 %), tek (15 %), športi z žogo, kot sta nogomet in košarka (12,5 %), ter fitnes (11 %). Vso omenjeni športi so tudi pisani na kožo najnovejši pametni uri Huawei WATCH GT 3 Pro, ki vsebuje različne vadbene programe, je zmožna beležiti srčni utrip, nivo kisika v krvi, kakovost spanca in številne druge meritve, pohvali pa se lahko tudi z dolgo avtonomijo delovanja, kar je ključnega pomena za marsikaterega športnega navdušenca./LN/Foto: press Huawei

Huawei z iskalnikom Petal ponuja hiter dostop do informacij o letalskih prevozih, najema vozil in hotelskih nastavitev

Ljubljan, 25. maj 2022 – Vodilno tehnološko podjetje Huawei je sklenilo partnerstvo s spletno storitvijo Skyscanner, da bi uporabnikom iskalnika Petal ponudilo hiter dostop do informacij o letalskih prevozih, najema vozil in hotelskih nastavitev. 

Brskanje po spletnih mestih v želji, da bi našli optimalne namestitve in ugoden letalski prevoz, je postala stvar preteklosti. Znanje in zmogljivosti spletne storitve Skyscanner so namreč vključili v iskalnik Petal (Petal Search), ki ga najdete na pametnih napravah Huawei. Iskanje je zaradi tega hitro in preprosto, medtem ko uporabnik vidi več ponudb, preden se odloči za najboljšo in je preusmerjen na storitev rezervacije.

Na ta način je iskalnik Petal nadgradil zmogljivosti prikaza potovalnega načrta v razdelku »potovanja« in pridobil sposobnost izpostaviti ponudbe, ki bodo uporabniku prinesle nepozabno življenjsko izkušnjo. Nova funkcija ni na voljo izključno prek mobilne aplikacije, temveč je vključena tudi v spletno različico iskalnika in v digitalnega pomočnika HUAWEI Assistant.

Sonja Balcer, direktorica marketinga pri podjetju Skyscanner je integracijo storitev pospremila z besedami: »Veseli smo sodelovanja s podjetjem Huawei, ki je našo vodilno storitev vključilo v svoj iskalnik Petal. Uporabnikom le-tega je na voljo več milijonov kombinacij letalskih prevozov na destinacije po vsem svetu po najbolj konkurenčnih cenah. Naše sodelovanje se je zgodilo v pomembnem času za turistično industrijo in prepričani smo, da bomo s skupnimi močmi v naslednjih mesecih dosegali odlične rezultate na lokalnih in globalnih trgih.«

Ker države po vsem svetu odpravljajo omejitve, število turističnih rezervacij nezadržno narašča. Podatki nedavne raziskave, ki jo je naročila agencija Skyscanner, kažejo, da 86 % vprašanih načrtuje za potovanja porabiti večji ali enak znesek kot pred pandemijo. Povpraševanje po turističnih uslugah se namreč krepi povsod po svetu. Kot primer naj omenimo, da se je obseg iskanj marca v primerjavi s februarjem globalno povečal za 20 %.

»Ko se svet znova odpira turizmu, ponovno raste zanimanje potrošnikov za potovanja. Zato smo pravočasno zasnovali partnerstvo, ki uporabnikom naši naprav pomaga najbolje izkoristiti zaslužene poletne počitnice. Naša vizija je podpreti pustolovsko miselnost z oblikovanjem trdnih partnerstev s podjetji potovalne industrije in ponudniki spletnega iskanja turističnih storitev, zaradi katerih je iskalnik Petal najbolj učinkovit in zanesljiv potovalni spremljevalec,« je dejal Jaime Gonzalo, podpredsednik za mobilne storitve pri Huaweiu./LN/Sidera/