Izšla knjiga Alje Tkačev – Igralka s svinčnikom

Ljubljana, 12. junij 2021 – Trideset let po smrti igralke, pesnice in pedagoginje Alje Tkačev (1934 ̶ 1991) je v sozaložništvu založbe Mladinska knjiga in Slovenskega gledališkega inštituta (SLOGI) izšla knjiga Igralka s svinčnikom-Izbrani dnevniki (1962–1991). Izbor in prepise iz dnevnikov so opravili strokovni sodelavci Slovenskega gledališkega inštituta in sodelavci založbe Mladinska knjiga, in sicer: Dr. Mihael Glavan, Ksenija Kaučič, Staša Mihelčič, Nela Malečkar (urednica) in mag. Primož Jesenko, ki je prispeval tudi spremno besedo, opombe in knjigo souredil.

Gre za dnevniške zapise (183 zvezkov), v katere je Alja Tkačev med letoma 1962 in 1991 zapisovala dnevna dogajanja in razmišljanja (poimenovala jih je Tabu), rokopise zapisov pa hrani arhiv Slovenskega gledališkega inštituta.

Kot je v spremni besedi zapisal mag. Primož Jesenko, se je Alja Tkačev v zgodovino slovenskega gledališča in filma vpisala kot markantni igralski original, kot interpretka z visoko govorno kulturo, kot pesnica in lutkarica, prevajalka in avtorica dramskih partitur. Bila je ena prvih izstopajočih igralk Mladinskega gledališča in pozneje ena prvih igralk »na svobodi«, gonilna sila več gledaliških skupin zunaj institucije, pa tudi avtorica dnevniške proze, ki jo celovito odkrivamo šele danes.

V iskrenih in iskrivih dnevniških zapisih Aljo Tkačevo spoznamo kot osebo, ki niha med trenutki evforičnega optimizma in neizprosne kritičnosti, obupu pa se izmika z odmerki jedkega humorja. Opisuje zakulisja živahnega gledališkega življenja, pa tudi prizorišča družabnih prostorov, ki jih je bilo mogoče obiskovati v Ljubljani v sedemdesetih in osemdesetih letih in jih danes ni več. Vznemirljivi intimni zapisi igralke mnogih talentov in refleksija časa, ki izginja.

Iz spremne besede Primoža Jesenka: »Aljo Tkačev je v vseh dejavnostih poganjal entuziazem, kot ena temeljnih motivacij pa vztrajni dvom vase in v svojo podobo, nezadovoljstvo s stanjem stvari, ki svoje uveljavljenosti ne čuti. Zato je bila preveč trdno položena v življenje, zaradi skepse je ves čas štrlela iz ustaljene samozadovoljnosti. V ozadju je zelo stvarna disociiranost od družbe, razgledna točka ustvarjalke, ki išče svojo pozicijo v svetu in jo običajno najde skozi trk z njim. Njen odtis v slovenskem (gledališkem in filmskem, radijskem in televizijskem) igralstvu opredeljuje oznaka pionirske dejavnosti, a je bilo to pionirstvo po 1945 tudi do kraja neorganizirano in velikokrat močno improvizatorsko. Tudi od tod izvira neznanska kritičnost Alje Tkačev.

Vse življenje bolj solistka kot »zboristka«, redko resnično asimilirana in »pripadna«, z omejeno možnostjo, da bi svoje talente aplicirala še bolj polno. Po intuiciji je v spletu osebnih in estetskih dinamik vselej začutila pristni gledališki sok, nato pa je običajni dinamiki zvez in poznanstev običajno sledilo razočaranje, saj si je ljudi interpretirala v skladu s svojo avro.

Dnevniki, vključno z vloženimi pismi in ilustracijami, pesmimi in pisemsko korespondenco, okrepijo spoznanje, da nihče ni razumljen, če za svojo zunanjo politiko s svetom skrbi premalo temeljito ali je v odkritosti spontan ter, kot Alja, boleče pošten. Prikaz gledališkega in umetniškega okolja po letu 1955 in izkušnje Alje Tkačev, ki je vselej utirala svojo vzporedno paralelo, je tista presežna plat, ki naredi te dnevnike za pomemben prispevek v historizaciji in razumevanju zgodovine Mladinskega gledališča, skupin Jurija Součka, osrednje in regionalnih institucij, gledališča Koreodrama, gledališča Jaz in ti. Dopisovanje mozaika védnosti o obdobju treh desetletij in o specifični prepletenosti gledališča s politiko/ideologijo še podčrta, da so osnovni gradniki gledališča ves čas ljudje in odnosi med njimi, njihovimi težavnostmi, tekmovalnostmi, nevoščljivostmi, kapricami. Izbrani odlomki iz dnevniških zapisov Alje Tkačev, ki so nastajali kot kontinuirani medij refleksije, nič manj pa tudi kot sogovornik, ko je ta umanjkal, mestoma zvenijo tudi grobo neposredno. Po eni strani je izbor nekakšna cenzurirana verzija Alje Tkačev, ki se ne more tepsti z morebitnimi pomisleki, predsodki in moralističnimi zadržki sodobne bralske srenje, hkrati pa zajema odtis šestdesetih, sedemdesetih in osemdesetih let v gledališki Ljubljani in družbenih vrenj, dilem in razprtih polj, vse od vstopa joge in trendovskih duhovnih praks, ki so bile njihovim sledilcem priročen medij samoutemeljevanja in samozdravljenja. Aljin primer pokaže na pogosto vprašljivo ukoreninjenost teh miselnih fiksacij na mejo iluzije, ki uradne medicine z njenimi medikamenti ne pripustijo, stvarno piko na i pa jim postavi rentgentska slika.

Da bi bralec tega predstavitvenega zapisa lahko poglobljeno dojel vsebino knjige Alje Tkačev  – Igralka s svinčnikom je seveda prav, da jo prebere.

Mi pa smo ob predstavitvi knjige, 10. junija, posneli tudi video predstavitvi soustvarjalcev knjige, ki omogočata poglobljen pogled, kako so knjigo Alje Tkačev – Igralka s svinčnikom soustvarjali.

Knjiga v povzetku – Spremna beseda: Primož Jesenko. Izbor in prepisi: Mihael Glavan, Primož Jesenko, Ksenija Kaučič, Staša Mihelčič/Zbirka: Jubilejna – število strani: 496 in cena: 34,99 EUR/Objavo pripravila: Alenka. T. Seme/

Covid-19: 7-dnevno povprečje okužb padlo na 161

Ljubljan, 12. junij 2021 – Včeraj, 11. junij, je bilo opravljenih 2.669 PCR-testov– okuženih pa je bilo 126 osebe (delež pozitivnih izvidov testov je znašal 4,7–odstotkov). Opravljenih je bilo kar 44.380 hitrih testov, pri čemer vsi, ki so jim okužbo z novim koronavirusom potrdili s hitrim antigenskim testom, so testirani še s PCR-testom. Skupno število covidnih pacientov, ki so včeraj potrebovali bolnišnično oskrbo je bilo 138. Na oddelkih intenzivne je bilo včeraj 44 oseb. Doslej je umrlo 4.400 oseb, od tega včeraj 3. 7-dnevno povprečje okužb po podatkih NIJZ-ja znaša 161.  S tem je izpolnjen eden izmed pogojev za prehod v t. i. zeleno fazo epidemije. Trenutno je po podatkih sledilnika za covid-19 v državi 2.853. 

Trend obolelosti s koronavirusom v na dan 11. 6. 2021 (00:00-24:00):

– Št. testiranj: 2.559 PCR/ 44.380 hitrih testov

– Št. pozitivnih: 126

– Št. hospitaliziranih: 138

– Št. oseb na intenzivni negi: 44

– Dnevno št. odpuščenih iz bolnišnice:34

– Št. umrlih:3

– 7-dnevno povprečje okužb:161

Pregled po regijah in občinah – https://covid-19.sledilnik.org/embed.html#/sl/chart/Map

CEPIVO IN CEPLJENJE –  Po podatkih NIJZ-ja je bilo z enim odmerkom cepljenih 756.380 oseb, z vsemi odmerki pa 756.380. Minister za zdravje Janez Poklukar je v izjavi za medije napovedal “dneve odprtih vrat”, ki bodo potekali v cepilnih centrih po vsej državi. Zagotovil je, da bodo cepilni centri dobili dodatne odmerke cepiv, in državljanom svetoval, naj se za cepljenje ne vozijo v druge kraje, temveč počakajo na dan odprtih vrat v svojem kraju. Državljane je znova pozval k cepljenju.

NIJZ – Vsi, ki so se zaradi virusa znašli v stiskah, lahko pokličejo na številko 080 51 00. V pomoč prebivalcem pri iskanju zanesljivih informacij je vlada znova vzpostavila klicni center. Pokličete lahko od ponedeljka do petka med 8. in 16. uro: na brezplačno telefonsko številko 080 1404, za klice iz tujine pa na +386 1 478 7550.

In še podatki, ki jih lahko spremljate s pomočjo COVID SLEDILNIKA – AKTIVNA POVEZAVA.

Stanje na Hrvaškem in v Avstriji

Hrvaška: V zadnjih 24 urah so na Hrvaškem zabeležili 125 okuženih oseb. V bolnišnicah se nahaja 408 oseb intenzivno nego pa jih potrebuje 35. Zaradi covidia-19 je doslej umrlo 8.135 oseb, samo včeraj 9.

Avstrija:  V Avstriji ob testiranju našli 200 novih okuženih oseb. Trenutno je v bolnišnici zaradi koronavirusa 327 ljudi, od tega 99 na oddelkih za intenzivno terapijo.

Doslej je v Avstriji za covid-19 umrlo 10.656 ljudi. Pogoji za vstop v Avstriji iz Slovenije in obratno – podatki so na voljo na spletni strani veleposlaništva Republike Avstrije v Ljubljani.

Dobro je vedeti – Velja opozoriti, da se je za vstop v Avstrijo ni več potrebno elektronsko prijaviti na naslovu https://entry.ptc.gv.at, kjer je trenutno še na voljo ustrezno potrdilo v nemškem in angleškem jeziku.

Potovanje v države članice Evropske unije – Spletna platforma Re-open EU je informativni pripomoček (na naslovu: https://reopen.europa.eu/sl/), ki v 23 evropskih jezikih nudi vse bistvene podatke, potrebne za načrtovanje potovanja v države članice EU (informacije o prehodu meja, omejitvah potovanj, javnozdravstvenih in varnostnih ukrepih, razpoložljivih storitvah ter različne praktične informacije za popotnike).

Dobro je vedeti – Za vse, ki se odpravljate v tujino ali se vračate iz nje, velja opozorili, da se velja seznaniti s pogoji prehajanje meja različnih držav in seveda meja naših sosed

Obvezno za slovenske državljane še to, da se objavljenih povezavah lahko sproti seznanjajo s stanjem ter z navodili in napotki povezano s virusom SARS-CoV-2, ki povzroča bolezen COVID-19 – Nacionalnega inštituta za javno zdravje – NIJZ… ter navodili in odredbami Vlade RS… https://www.gov.si/teme/koronavirus-sars-cov-2/ ter COVID – 19 Sledilnik …https://covid-19.sledilnik.org/… (Projekt zbira, analizira in objavlja podatke o širjenju koronavirusa SARS-CoV-2, ki povzroča bolezen COVID-19 v Sloveniji.)

Podatki po svetu – https://ourworldindata.org/coronavirus /Objavo pripravil: J. Temlin/Foto: arhiv LN

Izšel roman o burnem in polnem življenju Édith Piaf

Ljubljan, 12. junij 2021 – Z barvitim romanom o prekratkem, a nadvse burnem in polnem življenju Édith Piaf, francoske šansonjerke in ene največjih glasbenih ikon prejšnjega stoletja, založba Učila dopolnjujer serijo knjig o življenjih velikih žensk in njihovih sopotnikov.

Smrt Edith Piaf (pravo ime Édith Giovanna Gassion * 19. december 1915, Pariz, † 10. oktober 1963) je v Franciji povzročila vsesplošno žalovanje. Njeno krsto je na zadnji poti do pokopališča Pe`re Lachaise v Parizu pospremilo okoli 40.000 ljudi.

Za njo pa so ostali nepozabni šansoni, ki jih je zapela in zapisala ter celo delno uglasbila: La vie en rose ((bila napisana med nemško okupacijo Pariza v drugi svetovni vojni) je pri Francozih še vedno skoraj tako priljubljen kot marseljeza.

A kakšno je bilo življenje ženske, ki jo je sloviti francoski literat Jean Cocteau opisal kot ‘žensko veličastne preprostosti, katere moč vsakega človeka prestavi v kraljestvo čarovnije’?

Literarizirana biografija nemške pisateljice Michelle Marly se osredotoča predvsem na obdobje med osvoboditvijo Pariza konec avgusta leta 1944 in tragično letalsko nesrečo oktobra leta 1949, obogati pa ga z bežnimi pobegi v umetničino zgodnjo mladost in otroštvo. Omenjeno obdobje naj bi bilo po mnenju pisateljice, ki je nadvse natančno raziskala šansonjerkino življenje, obdobje, v katerem je bila Édith Piaf najsrečnejša.

Pariz, 1944: Po koncu nemške zasedbe pevko Édith Piaf obtožijo kolaboracije s sovražniki in boji se, da ji bodo prepovedali nastopati. Medtem ko poskuša dokazati svojo nedolžnost, spozna Yvesa Montanda, nerodnega, a nadarjenega mladega pevca. Édith začne delati z njim in že kmalu šansonjerja postaneta ljubimca. V sreči z Yvesom najde navdih za pesem, iz katere lahko naredi legendo: La vie en rose – Življenje v rožnatem. Édith Piaf uteleša voljo do ljubezni kot nihče drug in gre v svojem ustvarjanju in življenju do konca.

O avtorici – MICHELLE MARLY je psevdonim uspešne nemške pisateljice Micaele Jary, ki je odrasla v filmskem in glasbenem svetu. Po poklicu je urednica, delala je za različne časopise in gledališče, nato pa se je preselila v Pariz in začela pisati. Danes z možem in psom živi med Berlinom in Münchnom. Njena zadnja romana Coco Chanel in vonj ljubezni ter Maria Callas sta izšla v številnih državah in postala mednarodni uspešnici./Objavo pripravila: Alena T. Seme

Covid-19: Z današnjem dnem tudi po mednarodni lestvici prehajamo v oranžno fazo

Ljubljan, 11. junij 2021 – Včeraj, 10. junij, je bilo opravljenih 2.734 PCR-testov– okuženih pa je bilo 122 osebe (delež pozitivnih izvidov testov je znašal 4,7–odstotkov). Opravljenih je bilo kar 31.392 hitrih testov, pri čemer vsi, ki so jim okužbo z novim koronavirusom potrdili s hitrim antigenskim testom, so testirani še s PCR-testom. Skupno število covidnih pacientov, ki so včeraj potrebovali bolnišnično oskrbo je bilo 165. Na oddelkih intenzivne je bilo včeraj 48 oseb. Doslej je umrlo 4.397 oseb, od tega včeraj 4. 7-dnevno povprečje okužb po podatkih NIJZ-ja znaša 178.  S tem je izpolnjen eden izmed pogojev za prehod v t. i. zeleno fazo epidemije. Trenutno je po podatkih sledilnika za covid-19 v državi 3.251.  Ob tem se je 14-dnevna incidenca na 100 tisoč prebivalcev spustila pod 150 in znaša 146.

Epidemiološka slika v državi je v teh ugodna, zato je strokovna skupina predlagala vladi, da po izteku zdaj veljavne epidemije te ne podaljšuje, je na vladni novinarski konferenci povedal minister za zdravje Janez Poklukar.

Trend obolelosti s koronavirusom v na dan 10. 6. 2021 (00:00-24:00):

– Št. testiranj: 2.734 PCR/ 31.392 hitrih testov

– Št. pozitivnih: 122

– Št. hospitaliziranih: 165

– Št. oseb na intenzivni negi: 48

– Dnevno št. odpuščenih iz bolnišnice:22

– Št. umrlih:4

– 7-dnevno povprečje okužb:178

Pregled po regijah in občinah – https://covid-19.sledilnik.org/embed.html#/sl/chart/Map

CEPIVO IN CEPLJENJE –  Po podatkih NIJZ-ja je bilo z enim odmerkom cepljenih 753.744 ljudi, z vsemi odmerki pa 522.128. “Z današnjem dnem tudi po mednarodni lestvici prehajamo v oranžno fazo,” je na vladni novinarski konferenci dejal minister za zdravje Janez Poklukar“Epidemiološka slika je ugodna, kar je moč pripisovati predvsem intenzivnemu procesu cepljenja prebivalstva,” je dodal minister.

Dnevi odprtih vrat cepljenja“Ker je Slovencem bližje način brez predhodnega naročanja, v naslednjem tednu po Sloveniji uvajamo dneve odprtih vrat cepljenja,” je napovedal Poklukar. Kot je pojasnil bo na ta način vsem prebivalcem omogočeno, da pridejo do zdravstvenih delavcev in opravijo cepljenje. Prebivalce je ob tem prosil, naj zaradi cepljenja ne hodijo iz enega okraja v drugega.

 

NIJZ – Vsi, ki so se zaradi virusa znašli v stiskah, lahko pokličejo na številko 080 51 00. V pomoč prebivalcem pri iskanju zanesljivih informacij je vlada znova vzpostavila klicni center. Pokličete lahko od ponedeljka do petka med 8. in 16. uro: na brezplačno telefonsko številko 080 1404, za klice iz tujine pa na +386 1 478 7550.

In še podatki, ki jih lahko spremljate s pomočjo COVID SLEDILNIKA – AKTIVNA POVEZAVA.

Stanje na Hrvaškem in v Avstriji

Hrvaška: V zadnjih 24 urah so na Hrvaškem zabeležili 134 okuženih oseb. V bolnišnicah se nahaja 456 oseb intenzivno nego pa jih potrebuje 44. Zaradi covidia-19 je doslej umrlo 8.126 oseb, samo včeraj 13.

Avstrija:  V Avstriji ob testiranju našli 216 novih okuženih oseb. Trenutno je v bolnišnici zaradi koronavirusa 343 ljudi, od tega 99 na oddelkih za intenzivno terapijo.

Doslej je v Avstriji za covid-19 umrlo 10.652 ljudi. Pogoji za vstop v Avstriji iz Slovenije in obratno – podatki so na voljo na spletni strani veleposlaništva Republike Avstrije v Ljubljani.

Dobro je vedeti – Velja opozoriti, da se je za vstop v Avstrijo ni več potrebno elektronsko prijaviti na naslovu https://entry.ptc.gv.at, kjer je trenutno še na voljo ustrezno potrdilo v nemškem in angleškem jeziku.

Potovanje v države članice Evropske unije – Spletna platforma Re-open EU je informativni pripomoček (na naslovu: https://reopen.europa.eu/sl/), ki v 23 evropskih jezikih nudi vse bistvene podatke, potrebne za načrtovanje potovanja v države članice EU (informacije o prehodu meja, omejitvah potovanj, javnozdravstvenih in varnostnih ukrepih, razpoložljivih storitvah ter različne praktične informacije za popotnike).

Dobro je vedeti – Za vse, ki se odpravljate v tujino ali se vračate iz nje, velja opozorili, da se velja seznaniti s pogoji prehajanje meja različnih držav in seveda meja naših sosed

Obvezno za slovenske državljane še to, da se objavljenih povezavah lahko sproti seznanjajo s stanjem ter z navodili in napotki povezano s virusom SARS-CoV-2, ki povzroča bolezen COVID-19 – Nacionalnega inštituta za javno zdravje – NIJZ… ter navodili in odredbami Vlade RS… https://www.gov.si/teme/koronavirus-sars-cov-2/ ter COVID – 19 Sledilnik …https://covid-19.sledilnik.org/… (Projekt zbira, analizira in objavlja podatke o širjenju koronavirusa SARS-CoV-2, ki povzroča bolezen COVID-19 v Sloveniji.)

Podatki po svetu – https://ourworldindata.org/coronavirus /Objavo pripravil: J. Temlin/Foto: arhiv LN

ALEJA in Kino Bežigrad obljubljata brezplačne kino večere

Ljubljan, 11. junij 2021 – Na ozeleneli strehi nakupovalnega središča ALEJA v Šiški bo poleti poleg zvezd vsako sredo zažarel tudi kino projektor. Kot sporočajo iz Kina Gledališča Bežigrad, si bodo ljubitelji kina na prostem, ponovno gledali nekaj filmov, no, če smo natančni trenutno tri.

Tako si bodo že prednji teden lahko ogledali tri uspešnice. V sredo, 16. junija, bodo na svoj račun prišli vsi ljubitelji brzine in avtomobilov, saj se bo na velikem platnu v filmu Hitri in drzni 9 ponovno združila vsem dobro poznana veličastna dirkaška ekipa. V sredo, 23. junija, sledi akcijska komedija Varuj mi ženo, v katerem se kot kaskaderka Salme Hayek pojavi tudi naša Tjaša Perko. V sredo, 30. junija, pa bo veliko platno osvetlila še risana animacija Krudovi: Nova doba in poskrbela za živahno uverturo v poletne počitnice. Filmske projekcije nad mestom bodo pospremili zabavni dogodki, ki bodo navdušili vse starostne skupine.

Nakupovalno središče ALEJA bo poskrbelo, da bodo obiskovalci v filmih uživali povsem BREZPLAČNO, vstopnice pa si bo moč zagotoviti na njihovi info točki v prvem nadstropju. Vstop z brezplačnimi vstopnicami bo obiskovalcem omogočen samo med 19.00 in 20.00. Na prizorišču bodo na izposojo na voljo tudi ležalniki.  

Ob tem še velja vedeti, da število vstopnic v skladu s priporočili NIJZ omejeno. Pravočasno si jih lahko za prvo predvajanje, 16. junija, zagotovite na info točki ALEJE, kjer bodo vstopnice na voljo od danes, 11. 6., od 14. ure dalje. Vsak obiskovalec lahko na info točki prevzame največ 2 vstopnici. V primeru, da vstopnice ne dobite, pa lahko svojo srečo vseeno poskusite pred začetkom predstave.

PROGRAM PROEKCIJ IN FILMI, KI SI JIH BOSTE LAHKO OGLEDALI:
16. junij – Hitri in drzni 9. ob 20:30

23. junij – Varuj mi ženo. ob 20:30

30. junij – Krudovi: Nova doba. ob 20:30

Zaključen postopek v zvezi s sofinanciranjem Zavoda Iskreni. ker ni ugotovila kršitev

Ljubljan, 10. junij 2021 – Komisija za preprečevanje korupcije (Komisija) je sporočila, da zaključila postopek ugotavljanja obstoja nasprotja interesov pri izvedbi javnega razpisa Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, na katerem je sredstva med drugimi pridobil tudi Zavod Iskreni. Ker ni ugotovila kršitev določb Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, je postopek ustavila. Komisija je ugotovila, da podobne situacije lahko predstavljajo realno korupcijsko tveganje, zato je ministrstvo pozvala k proaktivni transparentnosti v tovrstnih primerih.



Komisija je v postopku pridobila in preučila obsežno dokumentacijo, povezano z izvedbo razpisa za sofinanciranje projektov za pomoč najbolj ranljivim skupinam prebivalcem zaradi epidemije COVID–19 in zmanjševanje njenih posledic. Na podlagi pridobljenih pojasnil in dokumentov je razvidno, da je bila edina vloga ministra v tem postopku podpis sklepa o začetku postopka in imenovanju članov strokovne komisije, ki so ga pripravile strokovne službe in jim je v celoti sledil (bil je torej zgolj podpisnik, ne pa tudi pripravljavec dokumenta oziroma vsebine tega sklepa). Zgolj s tem ravnanjem pa se minister ni mogel znajti v okoliščinah nasprotja interesov.

Zaustavimo korupcijo -predstavitvena fotografija

Nasprotje interesov se namreč lahko presoja samo v konkretnih uradnih dejanjih uradne osebe, v tem smislu pa je Komisija presojala tudi aktivnosti oziroma uradna dejanja ministra v konkretnem postopku javnega razpisa. Presoja videza, ali določena okoliščina vpliva na korektno opravljanje javnih nalog, mora namreč temeljiti na realnih oziroma opredmetenih (pred)postavkah, povezanih z dejanskimi pristojnostmi in odločevalsko močjo oziroma pozicijo uradne osebe v konkretnem primeru.  

Komisija je v postopku preučila tudi morebitna korupcijska tveganja in ugotovila, da imenovanje oseb, ki so v kabinetu ministra zaposlene na njegovo osebno zaupanje, v strokovno razpisno komisijo predstavlja realno korupcijsko tveganje. V posameznih primerih (kot je bilo tudi v konkretnem primeru, ko je med izbranim prejemniki sredstev tudi zasebni zavod, katerega lastnik je bil do nastopa ministrske funkcije minister sam) se namreč lahko – kljub strokovnosti in izkušnjam članov – v javnosti vzbudi vtis pristranskosti odločanja teh oseb. Gre namreč za osebe, ki jim minister osebno zaupa (to izkazuje njihova kabinetna zaposlitev za določen čas oziroma v trajanju mandata ministra), s čimer je povsem realno pričakovati, da bodo te osebe ravnale v skladu z ministrovimi pričakovanji.

V takšnih primerih je najpomembnejša proaktivna transparentnost, s čimer se lahko prepreči kakršnekoli dvome v pristranskost in objektivnost odločanja. Navedeno je Komisija izpostavila tudi v dopisu, ki ga je danes poslala Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti./LN  

Covid-19: Slovenijo po merilih ECDC še vedno uvrščena v rdečo fazo

Ljubljan, 10. junij 2021 – Včeraj, 9. junij, je bilo opravljenih 3.030 PCR-testov– okuženih pa je bilo 195 osebe (delež pozitivnih izvidov testov je znašal 6,4–odstotkov). Opravljenih je bilo kar 27.449 hitrih testov, pri čemer vsi, ki so jim okužbo z novim koronavirusom potrdili s hitrim antigenskim testom, so testirani še s PCR-testom. Skupno število covidnih pacientov, ki so včeraj potrebovali bolnišnično oskrbo je bilo 188. Na oddelkih intenzivne je bilo včeraj 49 oseb. Doslej je umrlo 4.393 oseb, od tega včeraj 1. 7-dnevno povprečje okužb po podatkih NIJZ-ja znaša 212.  S tem je izpolnjen eden izmed pogojev za prehod v t. i. zeleno fazo epidemije. Trenutno je po podatkih sledilnika za covid-19 v državi 3.251.  14-dnevna incidenca znaša 154 okužb na 100 tisoč prebivalcev. To Slovenijo po merilih Evropskega centra za nadzor bolezni (ECDC) uvršča v rdečo fazo.

, podatki za 10. junij 2021

Trend obolelosti s koronavirusom v na dan 9. 6. 2021 (00:00-24:00):

– Št. testiranj: 3.030 PCR/ 27.449 hitrih testov

– Št. pozitivnih: 195

– Št. hospitaliziranih: 172

– Št. oseb na intenzivni negi: 49

– Dnevno št. odpuščenih iz bolnišnice:22

– Št. umrlih: 1

– 7-dnevno povprečje okužb:212

Pregled po regijah in občinah – https://covid-19.sledilnik.org/embed.html#/sl/chart/Map

CEPIVO IN CEPLJENJE –  Po podatkih NIJZ-ja je bilo z enim odmerkom cepljenih 739.421 ljudi, z vsemi odmerki pa 506.530. Slovenijo po merilih Evropskega centra za nadzor bolezni (ECDC) uvršča v rdečo fazo. V več cepilnih centrih cepljenje brez predhodnega naročanja – cepimo se.

NIJZ – Vsi, ki so se zaradi virusa znašli v stiskah, lahko pokličejo na številko 080 51 00. V pomoč prebivalcem pri iskanju zanesljivih informacij je vlada znova vzpostavila klicni center. Pokličete lahko od ponedeljka do petka med 8. in 16. uro: na brezplačno telefonsko številko 080 1404, za klice iz tujine pa na +386 1 478 7550.

In še podatki, ki jih lahko spremljate s pomočjo COVID SLEDILNIKA – AKTIVNA POVEZAVA.

Stanje na Hrvaškem in v Avstriji

Hrvaška: V zadnjih 24 urah so na Hrvaškem zabeležili 184 okuženih oseb. V bolnišnicah se nahaja 482 oseb intenzivno nego pa jih potrebuje 48. Zaradi covidia-19 je doslej umrlo 8.103. In še prijava, če potujete na Hrvaško.

Avstrija:  V Avstriji ob testiranju našli 283 novih okuženih oseb. Doslej je v Avstriji za covid-19 umrlo 10.650 ljudi. Pogoji za vstop v Avstriji iz Slovenije in obratno – podatki so na voljo na spletni strani veleposlaništva Republike Avstrije v Ljubljani.

Dobro je vedeti – Velja opozoriti, da se je za vstop v Avstrijo ni več potrebno elektronsko prijaviti na naslovu https://entry.ptc.gv.at, kjer je trenutno še na voljo ustrezno potrdilo v nemškem in angleškem jeziku.

Potovanje v države članice Evropske unije – Spletna platforma Re-open EU je informativni pripomoček (na naslovu: https://reopen.europa.eu/sl/), ki v 23 evropskih jezikih nudi vse bistvene podatke, potrebne za načrtovanje potovanja v države članice EU (informacije o prehodu meja, omejitvah potovanj, javnozdravstvenih in varnostnih ukrepih, razpoložljivih storitvah ter različne praktične informacije za popotnike).

Dobro je vedeti – Za vse, ki se odpravljate v tujino ali se vračate iz nje, velja opozorili, da se velja seznaniti s pogoji prehajanje meja različnih držav in seveda meja naših sosed

Obvezno za slovenske državljane še to, da se objavljenih povezavah lahko sproti seznanjajo s stanjem ter z navodili in napotki povezano s virusom SARS-CoV-2, ki povzroča bolezen COVID-19 – Nacionalnega inštituta za javno zdravje – NIJZ… ter navodili in odredbami Vlade RS… https://www.gov.si/teme/koronavirus-sars-cov-2/ ter COVID – 19 Sledilnik …https://covid-19.sledilnik.org/… (Projekt zbira, analizira in objavlja podatke o širjenju koronavirusa SARS-CoV-2, ki povzroča bolezen COVID-19 v Sloveniji.)

Podatki po svetu – https://ourworldindata.org/coronavirus /Objavo pripravil: J. Temlin/Foto: arhiv LN

Vredno je vedeti – od 19. junija 2021, kar nekaj novosti na področju upravljanja s stanovanji

Ljubljana, 10. junij 2021 – Od 19. junija 2021 stopi v veljavo kar nekaj novosti na področju upravljanja s stanovanji. Zato je mag. Jasmina Potrč za IUS-INFO pripravila povzetek sprememb, ki jih spremenjeni Stanovanjski zakon prinaša. Ker se nam zdi, da prispevek res celovito predstavlja spremembe in dopolnila smo se odločili, da ga tudi mi objavimo. mag. Jasmina Potrč za IUS-INFO tako strnila novelo:  

»Novela SZ-1E > Stanovanjskega zakona (SZ-1), ki bo začela veljati 19. junija 2021, prinaša novosti na področju upravljanja stanovanj, najemnih razmerij (predvsem povečanje fonda najemnih stanovanj s poudarkom na mladih in mladih družinah, javnih najemnih stanovanj in uskladitvi neprofitne najemnine) ter stanovanjske politike, ki se prenavlja.

Novela s spremembo 23. člena sledi spremembi > Stvarnopravnega zakonika (SPZ) glede solastnine posameznega dela zgradbe ali nepremičnine, ki je namenjena skupni rabi etažnih lastnikov ter ureja upravljanje s skupnim delom, ki je namenjen rabi večstanovanjskih stavb ali drugih nepremičnin.

V nadaljevanju spremenjeni 25. člen opredeljuje posle rednega upravljanja ter posle vzdrževanja večstanovanjske stavbe. Gre za sklepanje in izvrševanje poslov, ki so potrebni za to, da se ohranjajo pogoji za bivanje in osnovni namen večstanovanjske stavbe kot celote. 25.a člen natančneje opredeljuje, kateri posli se štejejo pod posle rednega upravljanja oziroma vzdrževanja. S spremenjenim 29. členom se določa vsebina poslov, ki presegajo okvir rednega upravljanja in je zanje potrebno soglasje več kakor treh četrtin etažnih lastnikov glede na solastniške deleže. Kot novost zakon v 34. členu določa, da se lahko etažni lastniki o poslih upravljanja večstanovanjske stavbe odločajo s podpisovanjem listine, na kateri je zapisan predlog sklepov, na zboru lastnikov ali z elektronskim glasovanjem. Odločanje s podpisovanjem listine in elektronsko glasovanje se lahko dopolnjujeta. V nadaljevanju je opredeljen ta postopek odločanja, pri čemer novi 35.a člen natančno opredeljuje elektronsko glasovanje.

Velja, da so etažni lastniki odgovorni za plačilo vseh stroškov upravljanja ter drugih stroškov, v skladu s svojimi solastniškimi deleži (prvi odstavek 30. člena), pri čemer se za plačilo stroškov, ki izvirajo iz poslov obratovanja večstanovanjske stavbe (razen stroškov toplote), upoštevajo naslednja merila za razdelitev plačila stroškov:

− število posameznih delov,

− površina posameznega dela in

− število uporabnikov posameznega dela (drugi odstavek 30. člena).

Novost so tudi obvezni ločeni fiduciarni računi za rezervni sklad vsake večstanovanjske stavbe posebej. Etažni lastniki se lahko odločijo, da se sredstva rezervnega sklada zbirajo na enotnem fiduciarnem računu upravnika – tem primeru upravnik za sredstva rezervnega sklada vodi knjigovodsko ločeno evidenco za vsako večstanovanjsko stavbo posebej (42. člen).

Na področju najemnih razmerij se z 90 dni na 60 dni skrajša odpovedni rok za najemnika, če le-ta ni drugače dogovorjen v najemni pogodbi (102. člen). S tem se omogoča večja fleksibilnost odpovedovanja najemnega razmerja. Prav tako se z 90 dni na 60 dni skrajša odpovedni rok za najemodajalca (112. člen). S tem se omogoči določena fleksibilnost najemodajalcu in razbremenitev, če najemnik ne izpolnjuje zakonskih ali pogodbenih dolžnosti. S 60 dni na 30 dni se skrajšuje se tudi rok za izselitev, ki ga določi sodišče v sodnem postopku.

Kot novost 112.a člen opredeljuje odpoved najemne pogodbe v primeru neplačila najemnine ali stroškov.

Spreminja se določanje vrednosti stanovanja, za katero se obračunava neprofitna najemnina, kot tudi način določanja le-te. Do te spremembe je privedlo dejstvo, da se neprofitna najemnina od leta 2007 ni spreminjala in je bila posledično določena prenizko. Najemnine lastnikom niso več omogočale pokrivanja stanovanjskih stroškov. Novela tako določa vrednost točke, po kateri se določa vrednost neprofitnega stanovanja, ki od 19. junija 2021 do 30. junija 2021 znaša 2,63 evra, od 1. julija 2021 do 31.marca 2022 znaša 2,92 evra in od 1. aprila 2022 do 31. marca 2023 znaša 3,21 evra; prvič pa se uskladi z rastjo cen v marcu leta 2024. Nato minister vsako leto najpozneje do 1. marca s sklepom v Uradnem listu objavi usklajeno višino vrednosti točke, ki se uporablja od 1. aprila dalje (116. člen). Na višino najemnine bo vplivalo dejstvo, ali je najemnik invalid (tako peti odstavek 116. člena) ter lokacija nepremičnine (deveti odstavek 118. člena). V nadaljevanju je spremenjena še ureditev subvencije neprofitne najemnine (121. in 122. člen).

Photo Miran Kambic

Popolnoma na novo je urejen javni najem stanovanj (148. a člen), ki ga izvaja sklad, gre pa za dejavnost sklada, ki zaradi javnega interesa oskrbe z najemnimi stanovanji najema stanovanja na trgu in jih oddaja v podnajem po neprofitni najemnini. Sklad začne izvajati javni najem stanovanj 1.januarja 2022. Poleg meril, ki jih mora upoštevati pri najemu stanovanj, zakon določa še razmerje med skladom in lastnikom stanovanja (148.b člen), upravičence za podnajem (148.c člen) in postopek dodeljevanja stanovanj v najem (148.d člen).

Med ostale spremembe, ki jih prinaša novela, je razširitev inšpekcijskega nadzora in ukrepanja v primeru posega iz posameznega dela v skupni del brez soglasij ter določitev izvršbe inšpekcijske odločbe s prisilitvijo z denarno kaznijo (124.a in 131.a člen) ter natančnejša opredelitev prekrškov upravnika in razširitev nabora prekrškov (171. člen). Novost je tudi opredelitev pojma gospodinjstva v tretjem odstavku 11. člena, ki je po tem zakonu skupnost posameznikov, ki skupaj uporabljajo stanovanje in imajo na tem naslovu prijavljeno stalno ali začasno prebivališče. Za gospodinjstvo se šteje tudi posameznik, ki prebiva v stanovanju sam«./Avtorica prispevka: mag. Aleksandra Potrč/osnova objave: IUS-INFO

Na AmChamovem Poslovnem zajtrku o slovenskem zdravstvu in o tem, v kakšni kondiciji bo po pandemiji?

Ljubljana, 9. junij 2021 – V Sloveniji moramo hitro doseči konsenz o tem, kakšen zdravstveni sistem si želimo. Stroški v zdravstvu naraščajo, prebivalstvo se stara, zato je nujno potrebno urediti zdravstveni sistem, ki bo vzdržen in ki bo v središče postavil pacienta, so se strinjali govorci na AmCham Poslovnem zajtrku.

Na kombo AmCham Poslovnem zajtrku z naslovom »Slovensko zdravstvo – v kakšni kondiciji bo po pandemiji« so sodelovali mag. Matej Beltram, dr. med., član civilnodružbenega gibanja ZDRAVSTVO.SI, Karel Loerts, generalni direktor KALCIO Healthcare, izr. prof. dr. Anže Burger, višji znanstveni sodelavec Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani, in mag. Radivoj Nardin, direktor Splošne bolnišnice Izola. Pogovor, ki ga je povezovala Vida Dolenc Pogačnik, direktorica operative in vodja za mednarodno sodelovanje v AmCham Slovenija, je tekel o konsenzu o tem, kakšen zdravstveni sistem želimo, pod vprašajem je bila dostopnost zdravstvenih storitev ter poudarek na digitalizaciji.

Družbeni konsenz o zdravstvu

Matej Beltram je povedal, da če želimo v Sloveniji doseči konsenz o tem, kakšno zdravstvo si želimo, moramo najprej definirati pojme. »V Sloveniji nimamo javnega, ampak državno zdravstvo, saj se večina stvari opravi v državnih institucijah. Od nastanka naše države pa do danes je zdravstveni sistem doživel najmanj sprememb, zato je to še vedno statičen sistem, kjer ni v ospredju bolnik, ampak so v ospredju ustanove« je povedal Beltram. Dodal je, da v nasprotju s Slovenijo v zahodni Evropi prevladuje javno zdravstvo, ki pa je še vedno solidarno. »Vsi plačujejo prispevke, a je v ospredju bolnik, ki si lahko izbere, kam se bo šel zdravit« je povedal. Po njegovem mnenju bomo konsenz dosegli takrat, ko bo vsak plačnik zdravstvenega zavarovanja ugotovil, da si za ta denar zasluži več, boljšo in takojšnjo storitev. »Opozoriti je potrebno, da tu ne gre za privatizacijo zdravstva.

Če gledamo s stališča bolnika, je popolnoma vseeno, kje dobi storitev, v državnem zavodu ali pri zasebniku. Storitev bo enako dobra, le manj časa bo čakal. Če bo med izvajalci zdravstvenih storitev konkurenca, bo kvaliteta storitev boljša in čakalne dobe krajše«,je še dodal Beltram.

Tudi dr. Anže Burger je povedal, da je v Sloveniji problem, ker mešamo javno z državnim. »Potrebna je velika regulatorna vloga države, a to ne pomeni, da je država lastnica vseh ponudnikov zdravstvenih storitev«, je prepričan. Kot primer je navedel nizozemski ali švicarski zdravstveni sistem, ki sta dobra, kjer so zdravstvene storitve dostopne po relativno nizkih cenah zavarovanj in ni čakalnih dob. Ob tem je omenil še potrebno po liberalizaciji trga zdravstvenih zavarovanj, kjer bi morali po njegovem mnenju zapreti ZZZS in vpeljati na trgu zdravstvenih zavarovanj konkurenco. »Zavarovanje bi ostalo vzajemno in obvezno, bilo bi javno financirano, od tega ne bi bilo dobičkov. Država bi morala določiti osnovno košarico storitev, ki jih prinaša obvezno zavarovanje. Konkurenco na trgu pa bi dosegli z zavarovalnimi shemami, kjer pa bi bile zavarovalnice upravičene do dobičkov od dodatnih zavarovanj«, je povedal. Burger je dodal še, da stroški v zdravstvu naraščajo in da nam demografija deluje v škodo. »Stroški v zdravstvu naraščajo zaradi vse višjih plač, dražjih zdravil in opreme, bolj ko bomo razviti, večji delež naših dogodkov bomo morali dajati za zdravstvo. Če se bodo demografski trendi nadaljevali, bi to lahko reševali z večanjem sredstev, ampak ne bo dovolj denarja za investicije, zato je nujno potrebno urediti zdravstveni sistem, ki bo vzdržen zaradi staranja prebivalstva in naraščajočih stroškov«, je povedal.

Karel Loerts, ki se je oglašal z Nizozemske, je povedal, da perfektnega zdravstvenega sistema ni. Na Nizozemskem je uzakonjeno, da ima vsak posameznik zagotovljeno zavarovanje in dostop do zdravstvenih storitev, a da ima tudi njihov sistem številne izzive. »Eden od izzivov je ta, kako zapravimo denar, ki ga ni premalo, a če ga ne porabljamo smotrno, ga ni dovolj za vse. Imamo manj čakalnih vrst, a s takim pristopom imajo ljudje občutek, da lahko gredo v bolnišnice tudi, če ni nujno potrebno. Nimamo dovolj ljudi, saj če imaš več storitev, potrebuješ več ljudi. In pa pomanjkanje smernic predvsem pri inovacijah, ko denar prihaja od različnih virov«, povedal Loerts.

Radivoj Nardin pa je dejal, da ko govorimo, da je zdravstvo slabo, je potrebno pogledati tudi drugod po svetu. »Vsak sistem je sestavljen iz opreme in ljudi. Sistem, kot je zdaj, ne bo preživel, ker bo zmanjkalo denarja, a je potrebno spremembe uvajati postopno, ker je treba najprej razviti infrastrukturo, da lahko sploh delamo spremembe. Sem za podjetniško miselnost v zdravstvu in konkurenco, a morajo biti spremembe evolucijske, ne revolucijske«. je povedal direktor izolske bolnišnice.

Dostop do zdravstvenih storitev

Dr. Anže Burger je dejal, da imajo različne institucije različne vzroke za čakalne vrste, a da imajo tudi veliko skupnih točk, te pa so pomanjkanje kadra, prevelik obseg pravic glede na odobrena sredstva, težave zaradi nujnih napotnic, kjer prihaja do zlorab, velika razlika med normativi v javnem delu in pri zasebnih ponudnikih, veliko rezerv je še pri normah.

Matej Beltram je prepričan, da v Sloveniji na silo vzdržujemo sistem, ki ni vzdržen. »Skupna točka držav, ki imajo čakalne vrste, je statičen državni sistem financiranja v obliki prispevkov. V državah, kjer financiranje poteka v obliki zavarovanj, čakalnih dob ni«, je povedal in ob tem dodal, da sam ni za revolucionarne spremembe, ampak se le-te morajo zgoditi. »Že zdaj zamujamo, čas pa ni na naši strani. Spremembe rabimo hitro, a morajo biti premišljene«; je dejal. Po njegovem mnenju ne moremo govoriti, da imamo delujoč in dober sistem, če imamo čakalne dobe in se dogaja, da ljudje umirajo med tem in zato, ker čakajo.

Radivoj Nardin je nasprotno prepričan, da stanje ni tako alarmantno. »Sistem deluje, kar se je pokazalo tudi v krizi. V marsikateri državi, ki ni imela javnega sistema, se je zadeva sesula«, je povedal in ob tem dodal, da so čakalne vrste problem predvsem financ. »Če bi imele bolnišnice več denarja, bi se čakalne vrste zmanjšale. Program je omejen, določeno je, koliko denarja dobiš. Marsikje bolnišnice naredijo več programa, kot dobijo plačanih programov, to pa gre potem v stroške bolnišnice«, je povedal Nardin in ob tem dodal, da je prepričan, da zasebniki morajo vstopiti v sistem, saj se tako poveča konkurenca in se najdejo novi in boljši načini zdravljenja.

Ob tem je dodal še, da je velik problem v Sloveniji tudi kader, ki ga primanjkuje predvsem na primarni ravni, in pa standardi, kjer so se dogovorili za obseg dela, ki ostajajo enaki, čeprav bi se lahko bolje izkoristilo delo. »Čakalne dobe bodo zmeraj, izziv je, da tisti, ki rabijo oskrbo, pridejo na vrsto čim prej. Ko si enkrat v sistemu, boš dobil zelo dobro oskrbo, problem pa je priti v sistem«, je povedal. Karl Loerts je ob tem povedal še, da imajo tudi na Nizozemskem čakalne vrste, a da imajo nekaj res dobrih praks pri zmanjševanju le teh. »Čakalne vrste so dolge na področju mentalnega zdravja, na drugi strani pa specializirane bolnišnice zmanjšujejo čakalne vrste«; je povedal in predstavil primer bolnišnice za otroške bolnike z rakom, ki so jo ustanovili na Nizozemskem. Ob tem je dodal še, da je najbolj pomembna učinkovitost. »Ko okrepiš določen segment, dobiš večjo ekipo, si bolj fleksibilen in bolj kvaliteten. Potrebno je združevati različna zdravljenja, saj ko združiš in specializiraš, izvajaš več postopkov za višjo kvaliteto za pacienta«, je še dodal.

Digitalizacija in optimizacija

Radivoj Nardin je povedal, da se je izolska zgodba o digitalizaciji začela pred desetimi leti, ko so spoznali in ugotovili, da jim bo prineslo dolgoročno konkurenčno prednost, če bodo lahko delovali z manj kadri in resursi ter to investirali v kakovostno opremo in zadovoljne zaposlene. »Z dosedanjo digitalizacijo smo ogromno prihranili. Imamo 150 zaposlenih manj, porabimo 300.000 evrov na mesec manj, kar je več kot 3 milijone na leto. To lahko vložimo v opremo in delo opravimo učinkovito«; je povedal Nardin, a ob tem dodal, da bo morala država dobro razmisliti, kako izvesti digitalizacijo, ki je nujno potrebna. »V sredino smo postavili pacienta, okrog pa smo postavili ostale igralce. Zdravnik in sestra sta osrednji figuri, to pacienti vidijo. Vse ostale igralce pa lahko optimiziraš«, je povedal. »Kdor bo zamudil digitalizacijo, bo zamudil ogromno. Je pa najprej potrebno začeti s spremembami v glavi, z infrastrukturo in s popisom procesov«, je še dodal. »Vsaka organizacija, ki še ni naredila digitalne strategije, v prihodnosti ne bo mogla biti ponudnik zdravstvenih storitev«, je povedal Karel Loerts. »Tehnologija je ključnega pomena, vsak del zdravstvenega sistema mora biti integriran z IT sistemi«, je prepričan Loerts, ki je ob tem dodal še, da mora biti integracija zdravstvenega sistema ključnega pomena, saj je to tudi rešitev za bolj fleksibilno obravnavo, pacienti in njihove družine pa imajo dostop do vseh informacij.

Tudi dr. Anže Burger se strinja, da bo potrebno več sredstev investirati v digitalizacijo. »Stopnja digitalizacije zdravstvenih sistemov na globalni ravni je na le 25 odstotkih. Zdravstvo zaostaja za drugimi panogami, a se tudi tukaj že kažejo velike investicije«, je povedal. Ob tem je dodal še, da je prihodnost digitalizacije v tem, da bo premaknila fokus iz kurative na preventivo. »Vse naprave, ki jih lahko nosimo in ki so vedno bolj dostopne, bodo omogočale spremljanje vseh vrst metrik, ki bodo znale napovedovati zdravstvena stanja ljudi in omogočile zdravnikom precej več podatkov, kot jih imajo zdaj. To bo izboljšalo diagnostiko in obenem privarčevalo denar, saj bodo stroški na pacienta nižji«, je prepričan Burger, ki je optimističen tudi glede vpliva digitalizacije na razvoj zdravil.

Na dogodku sta v vlogi ključnih poslušalcev nastopila tudi Jurij Šorli, dr. med., direktor Bolnišnice Topolščica, in Ivka Glas, predsednica Združenja Europacolon Slovenija. Jurij Šorli je povedal, da so bolnišnice prepogosto socialni tampon za ljudi, ki so obnemogli, in si jih sistem podaja. »Ti ljudje so breme zdravstvenega sistema, pa bi morali biti breme socialnega sistema, zato resnično rabimo premišljeno in temeljito prenovo sistema, ne samo posameznih segmentov, kar pa je stvar politične volje«, je povedal. Ivka Glas pa je povedala, da jih skrbi predvsem pomanjkanje zdravnikov in premikanje postopkov. »Vse to vpliva na ljudi, paciente in družine. Ko človek zboli in potrebuje pomoč, potrebuje to hitro«, je dodala.

Zaključek današnje razprave bi lahko zapisali s tem stavkom, in sicer: »Zdravstveni sistem, kot ga imamo, ne bo preživel, zato so premišljene spremembe nujno potrebne. Velja dodati, da je zaključek pravi in logičen./LN/ AmCham

Covid-19: Evropski poslanci so pričakovano potrdili digitalno covidno potrdilo; V Sloveniji se stanje (pre)počasi umirja

Ljubljan, 9. junij 2021 – Včeraj, 8. junij, je bilo opravljenih 3.506 PCR-testov– okuženih pa je bilo 255 osebe (delež pozitivnih izvidov testov je znašal 7,3–odstotkov). Opravljenih je bilo kar 25.533 hitrih testov, pri čemer vsi, ki so jim okužbo z novim koronavirusom potrdili s hitrim antigenskim testom, so testirani še s PCR-testom. Skupno število covidnih pacientov, ki so včeraj potrebovali bolnišnično oskrbo je bilo 188. Na oddelkih intenzivne je bilo včeraj 47 oseb. Doslej je umrlo 4.392 oseb, od tega včeraj 1. 7-dnevno povprečje okužb po podatkih NIJZ-ja znaša 212.  S tem je izpolnjen eden izmed pogojev za prehod v t. i. zeleno fazo epidemije. Trenutno je po podatkih sledilnika za covid-19 v državi 3.423. 

ziritvena

In še to! Evropski poslanci so pričakovano potrdili digitalno covidno potrdilo, ki bo v državah članicah EU-ja začelo veljati 1. julija.Potrdilo – opremljeno s QR-kodo v papirni ali digitalni obliki – bo začelo veljati 1. julija in bo v veljavi 12 mesecev. Pravico do njegove pridobitve bo imel vsak, ki je bil cepljen, ima nedaven negativen izvid testa ali je prebolel covid-19.

Trend obolelosti s koronavirusom v na dan 8. 6. 2021 (00:00-24:00):

– Št. testiranj: 3.506 PCR/ 25.533 hitrih testov

– Št. pozitivnih: 255

– Št. hospitaliziranih: 188

– Št. oseb na intenzivni negi: 47

– Dnevno št. odpuščenih iz bolnišnice:18

– Št. umrlih: 1

– 7-dnevno povprečje okužb:212

Pregled po regijah in občinah – https://covid-19.sledilnik.org/embed.html#/sl/chart/Map

CEPIVO IN CEPLJENJE –  Po podatkih NIJZ-ja je bilo z enim odmerkom cepljenih 730.076 ljudi, z vsemi odmerki pa 492.129 (25,3%). Kot vse kaže celjene poteka a pogoj je, da bo precepljenost vsaj 65 odstotna. Pravi bi bilo, da bi bila čim višja pravi strokovnjaki.

Na cepljenje proti covidu-19 se lahko prijavite prek centralnega portala na naslovu zvem.ezdrav.si. Tistim, ki so se na cepljenje že prijavili pri osebnem zdravniku ali cepilnem centru, se ni treba ponovno naročati prek nove aplikacije saj bodo vaši podatki o prijavi že v sistem.

NIJZ – Vsi, ki so se zaradi virusa znašli v stiskah, lahko pokličejo na številko 080 51 00. V pomoč prebivalcem pri iskanju zanesljivih informacij je vlada znova vzpostavila klicni center. Pokličete lahko od ponedeljka do petka med 8. in 16. uro: na brezplačno telefonsko številko 080 1404, za klice iz tujine pa na +386 1 478 7550.

In še podatki, ki jih lahko spremljate s pomočjo COVID SLEDILNIKA – AKTIVNA POVEZAVA.

Stanje na Hrvaškem in v Avstriji

Hrvaška: V zadnjih 24 urah so na Hrvaškem zabeležili 275 okuženih oseb. V bolnišnicah se nahaja 520 oseb intenzivno nego pa jih potrebuje 51. Zaradi covidia-19 je doslej umrlo 8.098.

Če se odpravljate k našim južnim sosedom boste na te povezavi našili pristop, kako se pripraviti za vstop v Hrvaško s pomočjo t. i. – ENTER CROATIA

Avstrija:  V Avstriji ob testiranju našli 366 novih okuženih oseb. Velja pravilo 100-10-1: od 100 okuženih je treba v povprečju približno 10 hospitalizirati, eden od njih konča na oddelku za intenzivno nego – in to običajno vsaj 10 dni. 

Doslej je v Avstriji za covid-19 umrlo 10.650 ljudi. Pogoji za vstop v Avstriji iz Slovenije in obratno – podatki so na voljo na spletni strani veleposlaništva Republike Avstrije v Ljubljani.

Dobro je vedeti – Velja opozoriti, da se je za vstop v Avstrijo potrebno elektronsko prijaviti na naslovu https://entry.ptc.gv.at, kjer je na voljo ustrezno potrdilo v nemškem in angleškem jeziku. In omejitve, ki veljajo za vstop k našim severnim sosedom, so na voljo na tej povezavi.

Potovanje v države članice Evropske unije – Spletna platforma Re-open EU je informativni pripomoček (na naslovu: https://reopen.europa.eu/sl/), ki v 23 evropskih jezikih nudi vse bistvene podatke, potrebne za načrtovanje potovanja v države članice EU (informacije o prehodu meja, omejitvah potovanj, javnozdravstvenih in varnostnih ukrepih, razpoložljivih storitvah ter različne praktične informacije za popotnike).

Dobro je vedeti – Za vse, ki se odpravljate v tujino ali se vračate iz nje, velja opozorili, da se velja seznaniti s pogoji prehajanje meja različnih držav in seveda meja naših sosed

Obvezno za slovenske državljane še to, da se objavljenih povezavah lahko sproti seznanjajo s stanjem ter z navodili in napotki povezano s virusom SARS-CoV-2, ki povzroča bolezen COVID-19 – Nacionalnega inštituta za javno zdravje – NIJZ… ter navodili in odredbami Vlade RS… https://www.gov.si/teme/koronavirus-sars-cov-2/ ter COVID – 19 Sledilnik …https://covid-19.sledilnik.org/… (Projekt zbira, analizira in objavlja podatke o širjenju koronavirusa SARS-CoV-2, ki povzroča bolezen COVID-19 v Sloveniji.)

Podatki po svetu – https://ourworldindata.org/coronavirus /Objavo pripravil: J. Temlin/Foto: arhiv LN