Danes se začenja prodajno razstavni sejem Ilustracij

Ljubljana, 1. december 2021 – Danes, 1. decembra, odpira svoja vrata sejem ilustracije, ki bo odprt do 28. decembrom. Sejem se odvija že sedmo leto, prinaša sijajen nabor ilustracij domačih avtoric in avtorjev. Letos bodo na ogled in nakup dela 29 ilustratorjev starejše in sijajne mlajše generacije. Ko so sporočili iz Galerije Vodnikove domačije, ki je nosilec sejma, da bo sejem tudi letos potekal v hibridni obliki, in sicer neposredno v Galeriji Vodnikove domačije in v obliki začasne spletne trgovine. Sejem razen ilustracij, izjemnih slovenskih ilustratorjev, ponuja tudi izbor knjig, ki so jih ti ilustrirali.

Ob prihajajočih praznikih velja dodati, da je ilustracija lahko krasno darilo, ki se v raznolikih barvah, oblikah in formatih poda številnim prostorom in priložnostim, z nakupom pa se pomembno podpirate tudi domačo ustvarjalnost.

Avtorice in avtorji, ki so ponudili svoja dela na letošnjem sejmu so: Marta Bartolj, Andrea Bojkovska, Zvonko Čoh, Trina Čuček Meršol, Tina Dobrajc, Marjanca Jemec Božič, Nuša Jurjevič, Zala Kalan, Maja Kastelic, Samira Kentrić, Ema Kobal, Anka Kočevar, Polona Lovšin, Ana Maraž, Eva Mlinar, Andreja Peklar, Maja Poljanc, Tereza Prepadnik, Bojana Ristevski Mlaker, Blaž Rosa, Luka Seme, Alenka Sottler, Hana Stupica, Marlenka Stupica, Igor Šinkovec, Peter Škerl, Tina Volarič, Meta Wraber, Ana Zavadlav

ODPIRALNI ČAS – Sejem v fizični obliki (takrat bo potekal tudi osebni prevzem na spletu kupljenih del): Torek—petek: 12.00—18.00; Sobota in nedelja: 10.00—14.00/Zaprto ob ponedeljkih in praznikih/.

OBISK SEJMA V ŽIVO – Za obisk sejma v živo je potrebno izpolnjevati in izkazovati enega od pogojev PCT. Hkratna prisotnost obiskovalcev na sejmu v živo bo omejena, zato obiskovalce prosimo, da v primeru, ko ne boste mogli takoj vstopiti v galerijo, počakate pred njo ali si medtem ogledate nabor ilustriranih knjig v sosednji stavbi domačije.

VELJA VEDETI! – VNOVČENJE BONA 21 – Vnovčenje BONA21 omogočamo pri nakupih nad 50 EUR. Bone je možno vnovčiti le pri nakupu na sejmu v živo. S seboj nujno prinesite obojestransko fotokopijo osebnega dokumenta in izpolnjen obrazec.

Sejem na spletu (sejemilustracije.si) odpiramo 1. 12. 2021 ob 10.00, v živo, v Galeriji Vodnikove domačije pa isti dan ob17.00/Objavo pripravila ATS/

Z decembrom v Ljubljani zadnja podražitev toplote v tej ogrevalni sezoni

Ljubljana, 30. november 2021 – Z decembrom bo variabilni del cene toplote v daljinskem ogrevanja v Ljubljani, ki ga zagotavlja Energetika Ljubljana, višji za 25,98 odstotka, ta dvig pa se bo na računu uporabnikov za mesec december odrazil kot 20-odstotna podražitev ogrevanja, sporočajo iz Energetike Ljubljana. Ob tem pa dodajo, da bo to zadnja podražitev toplote v tej ogrevalni sezoni. Ceni zemeljskega plina in elektrike pri Energetiki Ljubljana za zdaj ostajata nespremenjeni.  In v svojem sporočilu za javnost so podrobno obrazložili zakaj naj bi do podražitve prišlo

Cena toplote bo višja

Cena toplote (vroča voda iz sistema daljinskega ogrevanja) je za razliko od zemeljskega plina in elektrike, ki sta tržni dejavnosti, regulirana s strani Agencije za energijo. To pomeni, da se cena določa oz. oblikuje v skladu z Aktom o metodologiji za oblikovanje cene toplote za daljinsko ogrevanje.

Variabilni del cene toplote, ki je na računu izražen kot dobavljena toplota, predstavljajo stroški goriva za proizvodnjo in distribucijo toplote. Ta del cene se usklajuje sproti, skladno z dejanskimi spremembami cen goriva. Fiksni del cene toplote, ki je na računu izražen kot priključna moč (v EUR/MW), predstavlja strošek naprav, vročevoda in dela, pa se s soglasjem Agencije za energijo praviloma usklajuje enkrat letno. Strošek priključne moči je porazdeljen na 12 mesecev, to je skozi vse leto, saj bi zaračunavanje stroška priključne moči izključno v času ogrevalne sezone pomenilo precej večjo bremenitev v zimskih mesecih, ko je tudi poraba toplote večja. 

Razlogi za ponovni dvig variabilnega dela cene toplote

Energetika Ljubljana kot energent za proizvodnjo toplote uporablja premog, lesno biomaso in zemeljski plin ter v manjši meri (za potrebe zagonov) ekstra lahko kurilno olje (ELKO). Za proizvodnjo toplote pa je potrebno zagotoviti tudi ustrezno količino emisijskih kuponov. Zaradi izredne rasti cen energentov ter emisijskih kuponov se v skladu s tem usklajuje tudi variabilni del cene toplote. V mesecu decembru se bo ta povišal za 25,98 odstotkov in bo znašal 75,33989 evrov za megavatno uro. V primerjavi z novembrsko variabilno ceno toplote, ki je znašala 59,80326 evrov za megavatno uro, gre tako za povišanje variabilne cene v višini 15 evrov za megavatno uro.

Ker poraba toplote ni enakomerna skozi vse leto, se skupni letni strošek za povprečno stanovanje in hišo poviša za manj, in sicer za okvirno 17 odstotkov glede na zadnjo spremembo: Skupni letni strošek brez dajatev in DDV se bo za povprečno stanovanje v velikosti 70 m2 povečal za 124,29 evrov in bo znašal 804,03 evrov, za povprečno hišo v velikosti 200 m2 pa se bo povečal za 310,73 evrov in bo znašal 2.065,99 evrov.

Ob tem so posebej izpostaviti, da kljub že izvedenim povišanjem cene toplote Energetika Ljubljana je in bo tudi v prihodnje med najugodnejšimi večjimi daljinskimi sistemi v Sloveniji, kar je razvidno iz primerjalnega grafa spodaj. Na prvem je prikazana primerjava letnega stroška ogrevanja pri različnih dobaviteljih iz sistemov ogrevanja v Sloveniji z upoštevanjem cen za mesec november 2021, na drugem pa primerjava letnega stroška ogrevanja za december 2021, pri čemer smo prikazali le spremembo cene in s tem pozicije Energetike Ljubljana, saj podatkov o morebitnih spremembah pri ostalih sistemih še ni.

Primerjava letnega stroška ogrevanja pri različnih dobaviteljih toplote iz sistemov daljinskega ogrevanja v Sloveniji za stanovanje (70m2) ter hišo (200m2) v novembru 2021:

Primerjava letnega stroška ogrevanja pri različnih dobaviteljih toplote iz sistemov daljinskega ogrevanja v Sloveniji za stanovanje (70m2) ter hišo (200m2) za december* 2021:

Opomba 1: Upoštevana je zgolj sprememba cene Energetike Ljubljana, saj podatkov o morebitnih spremembah cen ostalih sistemov še ni.

Opomba 2: Za izračun letnega stroška ogrevanja je upoštevano povprečno stanovanje v bloku (70 m2) in hiša (200 m2). Upoštevani so povprečni meteorološki pogoji. Stavba je energijskega razreda D (80 kWh/m2), upošteva se ogrevanje in centralna priprava tople sanitarne vode. Gre za »tipično stanovanje oz. hišo« – v praksi se lahko ti med seboj razlikujejo (glede na energetsko učinkovitost stavbe, potrošniške navade …).

Vse spremembe cene toplote v letošnjem letu pa so razvidne v spodnji tabeli:


Primerjava gibanja variabilne cene toplote v letu 2021

Datum spremembeFIKSNI DEL CENEVARIABILNI DEL CENE
[EUR/MW/mesec][EUR/MWh]
1. 4. 20211.812,8129949,75640
1. 8. 20211.863,9705749,75640
1. 9. 20211.863,9705758,50262
1. 10. 20211.863,9705759,62912
1. 11. 20211.863,9705759,80326
1. 12. 20211.863,9705775,33989

Ceni zemeljskega plina in elektrike ostajata nespremenjeni

Energetika Ljubljana je poleg energenta toplote tudi ponudnik/dobavitelj zemeljskega plina in elektrike. Na trgu energentov smo priča zgodovinsko visokim cenam že zadnjih nekaj mesecev, te pa zaradi prihajajoče zime in nerešenih vprašanj z odprtjem plinovoda Severni tok 2 ne popuščajo.Tako so bile npr. včerajšnje borzne cene zemeljskega plina na nivojih okoli 95 EUR/MWh, kar pomeni več kot 500-odstotno povišanje v primerjavi z lanskim novembrom. Podobno je s cenami električne energije. Preko 300 odstotkov so narasle tudi cene emisijskih kuponov.

Kljub  izredno neugodnim in nepredvidljivim razmeram na trgu je Energetika Ljubljana za zdaj uspela ostati med najugodnejšimi dobavitelji zemeljskega plina in električne energije na slovenskem trgu in tako zaščititi zlasti najranljivejše segmente – to so gospodinjski in mali poslovni odjemalci.

V nadaljevanju prikazujemo še nekaj grafičnih prikazov, in sicer:

Zemeljski plin:

Primerjava borznih cen zemeljskega plina na avstrijski borzi CEGH in emisijskih kuponov ter rednega cenika zemeljskega plina Energetike Ljubljana, d.o.o.

Primerjava rednih cenikov dobaviteljev zemeljskega plina v Sloveniji novembru 2021.

Vir 1: Spletne strani dobaviteljev zemeljskega plina

Opomba: Dobava zemeljskega je v javno objavljenih cenikih in računih uporabnikov izražena v kilovatnih urah, zato v tabeli prikazujemo ceno za kilovatno uro.

Elektrika:

Primerjava povprečnih cen električne energije na slovenski borzi BSP  ter rednega cenika za električno energijo Energetike Ljubljana, d.o.o.:

V zaključku sporočila so še zapisali, da si bo Energetika Ljubljana zelo prizadevala, da bo s svojimi energenti in storitvami vedno med najugodnejšimi ponudniki ter s tem zanesljiv in zaupanja vreden dobavitelj in partner.

No, upati je, da v prihodnjem letu ne bodo večkrat posredovali te svoje »prijazne« obrazložitve. To smo dodali mi./LN

Covid-19: V Slovenji se stanje nekoliko umirja, Na Hrvaškem tudi danes veliko mrtvih, kar 73

Ljubljana, 30. november 2021 – Včeraj, 29. november, je bilo v Sloveniji opravljenih 6.287 PCR-testih–okuženih 2.482 oseb (delež pozitivnih izvidov testov je znašal kar 39,5 odstotka).  Ob opravljenih 6.287 PCR-testih je bilo opravljeno tudi 92.718 hitrih testiran, ki so po hitrem testiranju prejeli pozitiven izvid, so bili oz. bodo napoteni še na PCR-testiranje.

Skupno število covidnih pacientov, ki so včeraj potrebovali bolnišnično oskrbo, je bilo 1.128 (-28) . Na oddelkih intenzivne nege je bilo včeraj 277 (-4) oseb (podatka po sledilniku). Doslej je življenje povezano s covid-19 izgubilo 5.204 oseb, včeraj 16 bolnikov. Trenutno je v Sloveniji 37.095  (-1.283) aktivnih primerov okužbe.

Sedemdnevno povprečje potrjenih primerov znaša 2.189 (-129) v zadnjih 14 dneh pa so potrdili 1.760 (-61) okužb na 100.000 prebivalcev.

  • Zadnje dni sicer epidemiologom skrbi povzroča različica omikron, ki izvira iz Bocvane in ima 32 mutacij na proteinu, s katerim se veže na celice, zato obstajajo sumi, da bodo obstoječa cepiva nizko učinkovita zoper njo. Proizvajalci se že pripravljajo na možnost prilagoditve mRNK-cepiv, kar se lahko stori v nekaj mesecih. Slovenija zaradi omikrona za zdaj ne predvideva uvedbe novih protikoronskih ukrepov.
  • Komisija, ki je bila imenovana za obravnavo primera smrti ženske po cepljenju s cepivom Janssen, je soglasno ocenila, da je bil tragični zaplet zagotovo povezan s cepljenjem.
    Ministrstvo za zdravje se je že seznanilo s poročilom komisije in bo z ugotovitvami seznanilo posvetovalno skupino za cepljenje pri NIJZ. Kot je napovedal minister Janez Poklukar, bo skupini predlagal, da ustavi z Janssnom oz. da se v Sloveniji cepljenje s tem cepivom omogoči edino na izrecno zahtevo posameznika, ki to potrdi tudi s podpisom.

Trend obolelosti s koronavirusom v na dan 29.11. 2021 (00:00-24:00):

– Št. testiranj: 6.287 PCR/ 92.718 hitrih testov

– Št. pozitivnih: 2.482

– Št. hospitaliziranih: 1.128 (-28)

– Št. oseb na intenzivni negi: 277 (-4)

– Dnevno št. odpuščenih iz bolnišnice: v bolnišnico 96/iz 108

– Št. umrlih:16

– 7-dnevno povprečje okužb: 2.189 (-129)

Pregled po regijah in občinah – Aktivna povezava

CEPIVO IN CEPLJENJE –  Po podatkih NIJZ-ja je z enim odmerkom cepiva proti covidu-19 cepljenih 1.230.177  (58 %) ljudi, z vsemi odmerki pa 1.148.063 ljudi (54%).

Pri sosedih…

Hrvaška – Doslej je na Hrvaškem povezano s covid-19 umrlo 10.899 ljudi (73 oseb je umrlo zadnji dan). Na novo okuženih je 3.858 ljudi ob 12.071 testiranih. V hrvaških bolnišnicah se jih zdravi 2.512 od tega jih 314 potrebuje intenzivno nego.

Avstrija – V Avstriji so včeraj zabeležili 8.186 (-340) novih okužb. V bolnišnicah je trenutno 3.458 bolnikov, na oddelkih za intenzivno nego pa je 642 (+23) bolnikov. Doslej je v Avstriji povezano s covid-19 umrlo 12.492 oseb.

Potovanje v države članice Evropske unije – Spletna platforma Re-open EU je informativni pripomoček (na naslovu: https://reopen.europa.eu/sl/), ki v 23 evropskih jezikih nudi vse bistvene podatke, potrebne za načrtovanje potovanja v države članice EU (informacije o prehodu meja, omejitvah potovanj, javnozdravstvenih in varnostnih ukrepih, razpoložljivih storitvah ter različne praktične informacije za popotnike).

Dobro je vedeti – Za vse, ki se odpravljate v tujino ali se vračate iz nje, velja opozorili, da se velja seznaniti s pogoji prehajanje meja različnih držav in seveda meja naših sosedov.

Podatki po svetu – https://ourworldindata.org/coronavirus /Objavo pripravil: J. Temlin/Foto: arhiv LN

Evropska unija dobiva nov skupni medij

Bruselj, 30. november 2021 – Evropska komisija je najavila prvi skupni medij, ki bo financira z evropskimi sredstvi. Pri pripravi vsebine naj bi sodelovalo 16 tiskovnih agencij članic EU, tudi Slovenska tiskovna agencija STA. Redakcija novega medija naj bi začela delovati v sredini prihodnjega leta.

Prva t. i. panevropska novinarska redakcija novega skupnega medija naj bi zagotavljala, da bi novinarji šestnajstih redakcij bolj poglobljeno informirali evropsko javnost, in sicer v duhu povezovanja in promocije EU.

Projekt bo koordinirala nemška tiskovna agencija DPA v sodelovanju s francosko tiskovno agencijo AFP, italijansko agencijo ANSA, avstrijsko agencijo APA, romansko agencijo Agerpres, albansko agencijo ATA, belgijsko agencija Belga, bolgarsko agencijo BTA, špansko agencijo EFE, bosansko agencijo FENA, severno makedonsko agencijo MIA, srbsko agencijo Tanjug, hrvaško agencijo Hina in, kot že zapisano našo tiskovno agencijo STA.

Prav zanimivo bo videti, kako bo ta medijski projekt vplival na spremembo vsebin v medijih v Sloveniji./LN/Fotografija le ponazoritvena/

Tudi vi lahko sodelujete na dobrodelni dražbi zlatega Benjamina Savška, ki želi pomagati našim starostnikom

29. november 2021 – Kanuist Benjamin Savšek, ki je na olimpijskih igrah v Tokiu osvojil zlato medaljo, bo s plemenito gesto pomagal našim starostnikom. Za dobrodelno dražbo je Savšek podaril majico, ki jo je nosil ob prejetju zlate medalje, in olimpijsko maskoto iz Tokia. Kupnina obeh predmetov bo namenjena Projektu Vida, ki deluje pod okriljem društva Humanitarček.

Kot osnovna dobrina bi morala biti hrana dostopna vsem Štirje jogurti tik pred rokom, odmerjene pesti zdroba, pasulj v konzervi, ki se z vodo razredči za dva dni, pet rezin klobase in trije siri Zdenka. V nedeljo špageti s paradižnikom in ribjo konzervo. To je tedenski meni starostnice.

Velja vedeti, da kar 37 tisoč starostnikov v Sloveniji ima pokojnino nižjo od 300 evrov, le 18 tisoč ljudi prejema varstveni dodatek. Mednje spadajo vsi invalidi, trajno nezaposljivi.

Projekt Vida je družbeno odgovoren, na trenutke tudi družbeno kritičen in je nastal kot glas generacije, ki je ni na družbenih omrežjih. Gre za projekt celostne pomoči starostnikom, starejšim od 65 let, ki ne dosegajo praga revščine. Zgodbe starostnikov in stiske so številne ter težke. Ne želijo si le zbiranja denarnih sredstev. Ljudi pozivajo h konkretni pomoči. Menijo, da lahko vsak v svoji okolici najde starostnika, ki mu lahko pomaga, društvo pa mu lahko pri tem priskoči na pomoč. Temu si želimo pridružiti tudi na Siol.net. Z objavo zgodb starostnikov želimo med bralci povečati zavedanje in opozoriti na omenjeno problematiko ter tudi tako pomagati starostnikom.

No, in zdaj nazaj k darilom zlatega Benjamina Savška

Kot sporočajo organizatorji dobrodelne dražbe, to je Siol.net so izjemno hvaležni Benjaminu Savšku, da se je odzval njihovemu povabilu in se pridružil dobrodelni dražbi, ki bo pomagala društvu Humanitraček pri izpolnjevanju njihovega poslanstva – pomoči starostnikom.

Ko sporočajo iz Siol.net so prepričani, da bo ta radodarna gesta našega olimpijskega prvaka razveselila tako najuspešnejša dražitelja kot tudi vse tiste starostnike, ki jim bodo ta sredstva vsaj malce olajšala njihov vsakdan.

Dobrodelna dražba bo trajala do 10. decembra 2021, do 12. ure. Izklicna cena obeh draženih predmetov (majice in olimpijske maskote) je 100 evrov.

Spomnimo, da so spomladi z dobrodelno dražbo zbrali neverjetnih 4.500 evrov, in sicer, ko so pomagali Zvezi prijateljev mladine Slovenije pri dobrodelni dražbi podpisane kolesarske majice Primoža Rogliča, majice Jumbo-Visme, s katero je kolesaril na lanski Dirki po Španiji. Zbrali pa so omenjeni 4.500 evrov, ki jih je Zveza prijateljev mladine Slovenije namenila projektu Pomežik soncu in tako na morje odpeljala kar 14 otrok več.

Ker gre za pozitivno akcijo z dobrim namenom jo podpiramo tudi mi s to objavo.

Velja vedeti še to, da bo spletna dražba majice kanuista Benjamina Savška in maskote Olimpijskih iger v Tokiu potekala na Siol.net s pomočjo posebnega obrazca, prek katerega lahko dražitelji vsak dan oddajajo svoje ponudbe. Da pa bodo dražitelji sproti seznanjeni z najvišjo aktualno ponudbo preteklega dne, bodo na Siol.net to vsak dan objavili do 12. ure tekočega dne.

No, če bomo s to objavo tudi mi kaj pripomogli, da dobrodelna dražba uspe bomo zelo veseli./LN/Foto:press:Siol.net

A vsi enako razumejo pomen besede »prispévek«?

Ljubljana, 29. november 2021 – Prispévek je beseda, ki naj bi pomenila, da gre za dajatev za zadovoljevanje skupnih potreb. No, v Slovarju slovenskega knjižnega jezika pa se prispévek opredeljuje, da je to ” denarna vsota ali kaka stvar, ki se za kaj da, prispeva “.

Na RTV Slovenija pa definicijo te besede nekateri spreminjajo in pravijo, da je prispevek denarna vsota, ki jo državljani morajo “prispevati” za financiranje njihove dejavnosti, o kateri pa želijo le oni odločati, za kaj bodo denar, ki ga morajo po sili zakona prispevati državljani, namenili.

Zanimivo je, da na RTV (vsaj tisti, ki pripravljajo informativni program) nočejo prebrati zakona, ki opredeljuje kaj se od njih za prispévek, ki ga državljani prispevajo, mora istim, sklano z zakonom o Radioteleviziji Slovenija zagotavljati. Še več! Novinarji informativnega programa zakon razumejo po svoje in pravijo, da je predlog programsko-produkcijskega načrta, ki ga je pripravila vodilna garnitura, škodljiv in v nasprotju s poslanstvom javnega zavoda RTV Slovenija in je prav le tisto, kar oni menijo, da je skladno s programsko-produkcijskim načrtom.

Če novinarji informativnega programa zahtevajo programsko zasnovo, kot to predvideva zakon, na osnovi katerega dobivajo prispevek za svoje delovanje, s strani državljanov, ki morajo ta prispevek plačevati skladno z zakonom, jih velja podpreti. A pogoj je, da njihova programska vsebina res takšna, kot pravi zakon o Radioteleviziji Slovenija, kjer je med drugim v njem zapisano to:

4. člen – zakona pravi

(1) V programih iz prvega odstavka prejšnjega člena RTV Slovenija zlast

– zagotavlja verodostojne in nepristranske informativne oddaje, s katerimi celovito obvešča o političnem dogajanju doma in v zamejstvu, o pomembnih dogodkih v preostalih evropskih državah, zlasti članicah Evropske unije, in o pomembnih svetovnih temah tako, da posredovane vsebine omogočajo objektivno javno obveščenost državljanov Republike Slovenije, Slovencev po svetu, pripadnikov slovenskih narodnih manjšin v Italiji, Avstriji in Madžarski, avtohtone italijanske in madžarske narodne skupnosti v Republiki Sloveniji ter romske skupnosti, ki živi v Sloveniji;

–  zagotavlja kakovostne izobraževalne oddaje, v okviru katerih posreduje celoten spekter aktualnih vsebin od verskih in socialnih do naravoslovnih in tehnološko-informacijskih vsebin;

–  zagotavlja produkcijo igranega programa;

– zagotavlja oddaje, ki odražajo življenje in probleme različnih struktur prebivalstva, pri čemer izhaja iz načela enakopravnega obveščanja o dogajanjih v vseh delih Slovenije in zamejstva, zagotavlja ustvarjanje dokumentarnih oddaj nacionalnega pomena, ki predstavljajo dokument preteklega časa in časa, v katerem živimo;

–  zagotavlja visoko kakovostno lastno produkcijo, namenjeno otrokom, mladostnikom in starostnikom;

–  zagotavlja kakovostne razvedrilne vsebine za vse starostne skupine;

– zagotavlja kakovostne informacije o vseh pomembnih kulturnih, političnih, zgodovinskih, športnih, socialnih in ekonomskih dogodkih;

– zagotavlja uresničevanje ustavnih pravic madžarske in italijanske narodne skupnosti na področju radijskega in televizijskega javnega obveščanja in spodbuja povezovanje narodnih skupnosti z matičnim narodom in vključevanje kulturnih ter drugih dosežkov italijanskega oziroma madžarskega naroda v narodnostne programe;

– skladno z meddržavnimi pogodbami in v sodelovanju z javnimi radiotelevizijami sosednjih in drugih držav podpira nastanek in razvoj čezmejnih radijskih in televizijskih projektov;

– izvaja programske vsebine, namenjene slepim in slabovidnim ter gluhim in gluhonemim v njim prilagojenih tehnikah;

– posebno pozornost posveča invalidom in z njimi povezanim vsebinam;

– predstavlja in promovira slovensko kulturo, spodbuja kulturno ustvarjalnost ter svobodo umetniškega ustvarjanja in zagotavlja ustvarjanje, poustvarjanje ter posredovanje umetniških del;

– predstavlja in promovira znanost;

– posebno pozornost posveča problematiki in zahtevam otrok ter družin, in skupin ljudi s posebnimi potrebami, ki so zaradi posebnih okoliščin bolj občutljive za dogajanje v družbi;

– posebno pozornost posveča položaju in delovanju registriranih verskih skupnosti;

– posebno pozornost posveča razvijanju splošne, jezikovne in politične kulture;

– širi razumevanje vseh ključnih vprašanj delovanja demokratične družbe;

– širi razumevanje slovenske zgodovine, kulture in identitete, tudi z vidika evropske zgodovine in mednarodnih povezav;

– spodbuja šport;

–  informira o vprašanjih zdravja, varstva okolja in varstva potrošnikov;

–  informira o pomembnejših vprašanjih varnosti ljudi, varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambe države, vključno z vprašanji delovanja institucij mednarodne skupnosti, v katere je včlanjena Republika Slovenija, ter posreduje nujna obvestila v zvezi z ogroženostjo ljudi, premoženja, kulturne dediščine in okolja, upošteva interese posameznih skupin gledalk in gledalcev (v nadaljnjem besedilu: gledalci) ter poslušalk in poslušalcev (v nadaljnjem besedilu: poslušalci) v Republiki Sloveniji in v okviru možnosti omogoča njihov dostop v programe;

– spodbuja kulturo javnega dialoga ter omogoča širok prostor za javne razprave o problemih v družbi;

– obvešča slovenske narodne skupnosti v sosednjih državah, Slovence po svetu in tujo javnost o dogajanjih in dosežkih na kulturnem in drugih področjih v Republiki Sloveniji ter skrbi za uveljavljanje slovenske radijske in televizijske ustvarjalnosti v tujini;

– podpira razširjanje programskih vsebin, namenjenih gluhim ter slepim, v njim prilagojenih tehnikah;

– podpira širjenje vednosti o drugih kulturah, ki so zastopane v Sloveniji, in njihovih predstavnikih;

– zagotavlja produkcijo in predvajanje slovenskih avdiovizualnih del in avdiovizualnih del neodvisnih producentov;

– zagotavlja prometne informacije.

(2) V strukturi programov iz prvega odstavka prejšnjega člena mora RTV Slovenija zagotoviti večinski delež kulturnih, umetniških, informativnih, dokumentarnih in izobraževalnih vsebin.

5. člen – zakona pravi

Novinarke in novinarji (v nadaljnjem besedilu: novinarji), urednice in uredniki (v nadaljnjem besedilu: uredniki) RTV Slovenija in drugi, ki so neposredno udeleženi pri ustvarjanju ali pripravljanju RTV programov, morajo pri svojem delu še posebej:

–  spoštovati načelo resničnosti, nepristranskosti in celovitosti informacij;

–  spoštovati človekovo osebnost in dostojanstvo;

– spoštovati načelo politične uravnoteženosti ter svetovnonazorskega pluralizma;

– spoštovati načela ustavnosti in zakonitosti pri oblikovanju programov, vključno s prepovedjo spodbujanja kulturne, verske, spolne, rasne, narodne ali druge oblike nestrpnosti;

– zagotavljati nepristransko in celovito obveščenost, tako da imajo državljani možnost svobodnega oblikovanja mnenj;

– spoštovati načelo politične neodvisnosti in avtonomnosti novinarjev;

– uveljavljati profesionalno etiko poročevalcev, dosledno razločevanje informacij in komentarjev v novinarskih prispevkih;

– varovati otroke in mladino pred vsebinami, ki bi lahko škodljivo vplivale na njihov duševni in telesni razvoj, ter spoštovati obče človeške vrednote.

Kako kdo razume pomen beseda »prispevek« je njegova stvar. A dejstvo je, da je nacionalna medijska hiša dolžna za »prispevek«, ki ji je namenjen z zakonom za njeno delovanje, pripravljati tak program, ki bo državljanom zagotavljal, da si na tej osnovi lahko oblikujejo lastno mnenje, oziroma program, kot to določata omenjena člena zakona o Radioteleviziji Slovenija. Kaj počnejo komercialni mediji, ki živijo od komercialnih nadomestil, takšnih in drugačnih, je njihova stvar. Vsi pa vemo, da ni čisto!/J.T./Foto:LN

Kaj ponuja decembrski program Cankarjevega doma?

Ljubljan, 29. november 2021 – To je decembrski program Cankarjevega doma in napoved nekaterih poznejših prireditev, ki se jih lahko udeležite v našem največjem prireditvenem prostoru za kulturne dejavnosti. Kaj boste izbrali vi, je seveda vaša odločitev. A priporočamo, da kulturnih dogodkov, kljub na prav prijaznemu okolju – mislimo tokrat le na virus – ne zanemarite.

No, takšen je programski izbor, ki so nam ga posredovali iz Cankarjevega doma, si lahko ogleda v nadaljevanju (upoštevano je pravilo programske opredelitve po namenu).

Praznične prireditve
NE, 19. decembra, ob 17. in 20. uri
Tradicionalni božični koncert
Simfonični orkester RTV Slovenija
Dirigent: Rossen Milanov
Gosti: Tinkara Kovač, člani baletnega ansambla SNG Opera in balet Ljubljana, Otroški
pevski zbor RTV Slovenija, Pritrkovalci iz Šentvida pri Stični
Program: J. Strauss, J. Gregorc, J. Ipavec, G. Giménez, božične pesmi
Gallusova dvorana, 16, 21, 25, 29, 13* EUR
PO, 20., in SR, 22. decembra, ob 20. uri
Preblizu
Režija, besedilo: Jaša Koceli; igrata: Lea Mihevc, Domen Valič; produkcija: Zavod Pavilijon,
Cankarjev dom
Predstava o milenijskem paru, ki se prebija skozi pasti večletne zveze.
Kosovelova dvorana, 14, 10* EUR
SR, 22. decembra, ob 20. uri
Sentido project
Samo hoditi Solo andar
Plesno-glasbeni performans s tradicijo flamenka
Urška Centa, ples, glas; Primož Flajšman, saksofon; Tomaž Pačnik, klaviature; Tadej Kampl,
bas; Nino Mureškić, tolkala
Spletna medijska pokroviteljica: Parada plesa
Klub CD, 15 EUR
Od ČE, 23., do ČE, 30. decembra
(razen 24. 12.)
Nebesa
Film 32. Liffa
Režija: Srdjan Dragojević
Srbija, Hrvaška, BiH, Slovenija, 2021; 120′
Tri nadrealistične zgodbe o božjih čudežih, postavljene v različna obdobja.
Glavni pokrovitelj festivala Liffe: Telekom Slovenije d.d.
Kosovelova dvorana, 5’50, 4’80* EUR
PO, 27. decembra, ob 20. uri
Piaf, Edith Piaf
Režija: Tijana Zinajić; nastopata: Vesna Pernarčič, Joži Šalej
Produkcija: KD Gledališče EU enigma ustvarjanja
Klub CD, 15 EUR
TO, 28. decembra, ob 11. uri – premiera
Deček, ki je prehitro rastel
Operna enodejanka za otroke od 10. leta
Glasba, besedilo: Gian Carlo Menoti; nastopajo solisti, Mladinski pevski zbor in Komorni
inštrumentalni ansambel Glasbene matice Ljubljana; koprodukcija: Glasbena matica
Ljubljana, Cankarjev dom, SKGG

Pokroviteljica kulturnovzgojnega programa: Vita, Življenjska zavarovalnica d.d.
Linhartova dvorana, 10 EUR
TO, 28., SR, 29., in PE, 31. decembra, ob 19.30; ČE, 30., ob 18. uri
Abonma Veličastnih 7 in za izven
Cirkus Le Roux
Jelen v žarometih
Prava cirkuška bomba! Poklon filmski umetnosti, sodobnemu cirkusu ter smislu življenja v
vsej njegovi komičnosti, nerodnosti in sijaju.
Generalni pokrovitelj abonmaja Veličastnih 7: Petrol d.d., Ljubljana
Spletna medijska pokroviteljica: Parada plesa
Gallusova dvorana, 15, 19, 22, 26, 12* EUR; na silvestrovo 22, 27, 32 EUR
TO, 28. decembra, ob 20. uri
Zoran Predin
Takšnih več ne delajo
Zoran Predin, glas; Zvonimir Radišić, solo kitara; Igor Polak, ritem kitara; Damjan Grbac,
kontrabas; Tonči Grabušić, bobni
Klub CD, 22, 18* EUR
SR, 29. decembra, ob 19.30
Erotikon
Slavnostni filmsko-glasbeni dogodek v živo
Režija: Gustav Machaty; igra: Ita Rina; 1929
Slovenska premiera nove glasbene partiture Andreja Goričarja
Linhartova dvorana, 10 EUR
ČE, 30. decembra, ob 18.30
Reformatorji na odru
Komedija s srečnim koncem
Od 12. leta
Besedilo: Boštjan Gorenc – Pižama; nastopata: Boštjan Gorenc – Pižama, Nik Škrlec;
koprodukcija: Cankarjev dom, Zavod Škrateljc, Kulturni dom Krško
Pokroviteljica kulturnovzgojnega programa: Vita, Življenjska zavarovalnica d.d.
Linhartova dvorana, 10 EUR
ČE, 30. decembra, ob 18. uri in 20.30
Klemen Slakonja & Small Band
Igor Leonardi, kitara; Tadej Kampl,bas kitara; Janez Gabrič, bobni
Razgiban večer, poln znanih melodij in iskrivega humorja. 
Klub CD, 22 EUR
PE, 31. decembra, ob 17. uri
Enci benci Katalenci
Glasbeno-scenska predstava za vso družino s pozdravom dedka Mraza
Nastopa: skupina Katalena; režija: Ivana Djilas; koprodukcija: Cankarjev dom, KUD Adapter
Pokroviteljica kulturnovzgojnega programa: Vita, Življenjska zavarovalnica d.d.
Linhartova dvorana, 10 EUR

PE, 31. decembra, ob 20. uri
Vita
Večer brezčasnih šansonov z Vito Mavrič in kvartetom Jake Puciharja
Vita Mavrič, glas; Jaka Pucihar, klavir, priredbe; Aleš Avbelj, kontrabas; Inti Pucihar,
vibrafon; Gašper Bertoncelj, bobni
Klub CD, 32 EUR
PE, 31. decembra, ob 20. uri
(do 6. januarja)
Pravi moški
Film 32. Liffa
Režija: Maria Schrader; Nemčija, 2021; 105′
Tragikomična zgodba, ki raziskuje človekovo dojemanje ljubezni. Nagrada za najboljšo
žensko vlogo na Berlinalu.
Glavni pokrovitelj festivala Liffe: Telekom Slovenije d.d.
Kosovelova dvorana, na silvestrovo 10 EUR, ponovitve 5’50, 4’80* EUR
SO, 1. januarja, ob 18. uri
Tradicionalni novoletni koncert
Orkester Slovenske filharmonije
Dirigent: George Pehlivanian
Solista: Klemen Leben, harmonika; Peter Napret, citre
Znani in žlahtni napevi od nežnih slovenskih melodij, koračnic in plesov mojstrov opere in
operete do sodobnejših žanrskih utrinkov: E. N. von Rezniček, V. Parma, E. Waldteufel, K.
Leben, F. Lehár, J. Fučik, S. Avsenik, U. Koder, J. Strauss, J. Helmesberger starejši, B.
Smetana, H. Lachenmann.
Pokroviteljica koncerta: Lekarna Ljubljana
Gallusova dvorana, 32, 27, 22, 19 EUR

Glasba
ČE, 2. decembra, ob 19.30
Kromatika in za izven
Simfonični Orkester RTV Slovenija
Dirigent: Rossen Milanov
Solist: Mario Hossen, violina
Program: W. A. Mozart, Čarobna piščal, uvertura; N. Paganini: Koncert za violino in orkester
št.1 v Es-duru (prva izvedba izvirne verzije v Sloveniji); F. Schubert, Simfonija št. 9
Gallusova dvorana, 8, 11, 15, 19, 6* EUR
NE, 5. decembra, ob 20. uri
Zlati abonma in za izven
Bergenski filharmonični orkester
Gostovanje je odpovedano.
O nadomestnem koncertu bomo obveščali pravočasno.
ČE, 9., in PE, 10. decembra, ob 19.30
SMS I in II ter za izven

O nebeškem življenju
Orkester Slovenske filharmonije
Dirigent: Philipp von Steinaecker
Solistka: Aliénor Feix, mezzosopran
Zbor Slovenske filharmonije
Mešani pevski zbor Glasbene matice Ljubljana
Mladinski zbor Glasbene matice Ljubljana
Program: G. Mahler, Simfonija št. 3 v d-molu
Gallusova dvorana, 17, 22, 28, 35 EUR (14, 18, 23, 28 EUR)*
TO, 14. decembra, ob 20. uri
Cankarjevi torki
Pulcinella & Maria Mazzotta
Maria Mazzotta, glas, tamburin; Florian Demonsant, harmonika, orgle Elka, glas; Ferdinand
Doumerc, saksofoni, flavta, zvončki, klaviature Armon, glas; Pierre Pollet, bobni; Jean-Marc
Serpin, kontrabas
Medijska pokroviteljica: Mladina d.d.
Klub CD, 12, 8* EUR
SR, 15., ČE, 16., in PE, 17. decembra, ob 19.30
Vlado Kreslin
30 let v Cankarjevem domu
Trije tradicionalni koncerti z gosti ob 30-letnici nastopanja v Cankarjevem domu
Pokrovitelj koncertov: BTC d.d.
Gallusova dvorana, 21, 25, 29, 34, 17* EUR

Gledališče
SO, 18. decembra, ob 20. uri
Eichmann v Jeruzalemu
Zagrebško gledališče mladih
Režija: Jernej Lorenci; igrajo: Katarina Bistrović Darvaš, Dado Ćosić, Frano Mašković, Mia
Melcher, Pjer Meničanin, Rakan Rushaidat, Lucija Šerbedžija, Vedran Živolić
Ena najboljših uprizoritev hrvaškega gledališča zadnjih sezon, še ena Lorencijeva
mojstrovina.
Linhartova dvorana, 22, 18, 16* EUR

Film
NE, 5. decembra
Nagrajenci Festivala gorniškega filma
Ob 17.30
Srečno Poljaki!, 88′
Ob 20. uri
Biti ženska v Himalaji, 44′
Jugozahodna stena Everesta, 52′
V sodelovanju z Društvom za gorsko kulturo

Kosovelova dvorana, 6, 5’30* EUR
SO, 11. decembra, ob 18. uri
Festival LGBT-filma
Prelomi La fracture
Kvir palma na festivalu v Cannesu 2021
Režija: Catherine Corsini; Francija, 2021, 98’
Sestre, predfilm
Režija: Katarina Rešek Kukla; Slovenija, 2021, 23’
Kosovelova dvorana, 5, 4* EUR
SR, 15. decembra, ob 18. uri
Naši filmi doma
Kratki animirani filmi za otroke in starše
V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom
Linhartova dvorana, 6, 5* EUR
ČE, 16. decembra, ob 19. uri
Premiera dokumentarnega filma
Beli bojevnik v črni obleki
Režija: Maja Weiss
Kosovelova dvorana, 6, 5’30* EUR

Predavanja, pogovor
SR, 1. decembra, ob 19. uri
Epidemije in družba
Pogovorni večer
Sodelujejo: dr. Zvonka Zupančič Slavec, ddr. Igor Grdina, dr. Alojz Ihan
V sodelovanju z založbo Beletrina
Štihova dvorana, brezplačne vstopnice
Dostojevski in jaz
Predavanja
Cikel Skrivnost Dostojevski ob 200-letnici pisateljevega rojstva
ČE, 2. decembra, ob 19. uri
Dr. Neža Zajc: Staroruski vir »notranjega človeka« Fjodorja Mihajloviča Dostojevskega;
mag. Sergej Valijev: Razkolnikov in drama notranjega dialoga
SR, 8. decembra, ob 19. uri
Dr. Tomo Virk: Dostojevski, moja malenkost – in Dostojevski; dr. Blaž Podlesnik: Selfi
Dostojevski ali Brade Karamazovi
Glavni pokrovitelj cikla: Riko d.o.o.
V sodelovanju z LUD Literatura
Klub CD, brezplačne vstopnice
Za otroke in mlade
SR, 15. decembra, ob 19. uri

Naj gre vse v pi
Kako sem se naučil 3141 decimalk
Od 12. leta
Nastopa Nik Škrlec; produkcija: AGRFT, Zavod K. G., Zavod Margareta Schwarzwald,
Cankarjev dom
Štihova dvorana, 7’50 EUR
ČE, 16. decembra, ob 18. uri
Božični koncert Glasbenega centra Edgar Willems
Od 5. leta
Linhartova dvorana, 10 EUR
Pokroviteljica kulturnovzgojnega programa: Vita, Življenjska zavarovalnica d.d.

Razstave in predstavitve
Do 31. marca

  1. Slovenski bienale ilustracije
    V sodelovanju z Zvezo društev slovenskih likovnih umetnikov – Ilustratorsko sekcijo
    Donatorka razstave: Pivovarna Laško Union d.o.o.
    Galerija CD, 5, 3* EUR, za otroke do 6. leta brezplačno
    Do 12. decembra
    DK
    Preostanki
    Fotografska razstava
    Mala galerija, vstop prost
    Od 15. decembra do 30. januarja
    Igor Škafar
    Ulica
    Mala galerija, vstop prost
    Pokroviteljica Male galerije: Loterija Slovenije d.d.
    Do 4. januarja
    Likovni kritiki izbirajo
    Izbor: Goran Milovanović
    Avtorji: Iztok Bobić, Olga Milić, Zoran Srdić Janežič
    V sodelovanju s Slovenskim društvom likovnih kritikov
    Prvo preddverje, Galerija Europlakat, vstop prost

Prireditve zunanjih organizatorjev
Dogovori za naše storitve T 01 2417 122 E kongres@cd-cc.si
SR, 1. decembra

Prihodnost je tu
Vidik varnosti in zdravja pri delu
Prireja: Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti
Hibridna konferenca, registracija
PE, 3. decembra, ob 20. uri
Idem putem pa zagrlim drvo
Grem po poti pa objamem drevo
Komedija, igra Andrija Milošević
Prireja: Music time d.o.o.
Gallusova dvorana, 17, 19, 21 EUR
SO, 4. decembra, ob 20. uri
Kakva ti je žena, takav ti je život
Kakršna žena, takšno življenje
Komedija, igra Dragan Marinković – Maca
V maternem jeziku izvajalca
Prireja: Music time d.o.o.
Gallusova dvorana, 17, 19, 21 EUR
TO, 7. decembra, ob 20. uri
Queen Symphony koncert
Prireja: Music time d.o.o.
Gallusova dvorana, 33, 36, 39 EUR
Od SR, 7., do PE, 10. decembra
ICAR

  1. Mednarodna konferenca o napredku v robotski kinematiki
    Prireja: Institut Jožef Stefan
    Spletna konferenca, registracija
    PE, 10. decembra
    Podelitev priznanj in nagrad
    za izjemne dosežke v znanstveno raziskovalni razvojni dejavnosti
    Prireja: Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport
    Linhartova dvorana, zaključeno
    PO, 13., in TO, 14. decembra
    Inovativno partnerstvo za boj proti raku iPAAC
    Prireja: Nacionalni inštitut za javno zdravje
    Hibridna konferenca, registracija
    SO, 18. decembra, ob 20.30
    Ima neka tajna veza koncert
    Prireja: Music Time d.o.o.
    Gallusova dvorana, 33, 36, 39 EUR

Napovedujemo

Filmi 32. Liffa
Od PE, 7., do PE, 14. januarja
(razen 10. 1.)
Vse je bilo v redu
Režija: Francois Ozon
Od SO, 22., do PE, 28. januarja
Junak
Režija: Asghar Farhadi
Od SO, 29. januarja, do ČE, 3. februarja
Izgubljene iluzije
Režija: Xavier Giannoli
Od PE, 4., do ČE, 10. februarja
Velika Svoboda
Režija: Sebastian Meise
Glavni pokrovitelj festivala Liffe: Telekom Slovenije d.d.
Kosovelova dvorana, 5’50, 4’80* EUR
Od PE, 14., do PE, 21. januarja
(razen 19. 1.)
Naši filmi doma
Zastoj
Režija: Vinko Möderndorfer
Linhartova dvorana, 6, 5’30* EUR (premiera); Kosovelova dvorana, 5’50, 4’80* EUR
(ponovitve)
Od 21. do 28. januarja
Drago Jančar
To noč sem jo videl
Režija, dramatizacija: Janez Pipan
Gledališka koprodukcija: SNG Maribor, Cankarjev dom, Burgtheater, Jugoslovansko dramsko
gledališče
Gallusova dvorana, 15, 18, 21, 24, 12* EUR
SO, 29. januarja, ob 19.30
Matej Bonin
Gimnastika nesmisla II
V sodelovanju z Zavodom Sploh
Linhartova dvorana, 10, 8* EUR
ČE, 3. februarja, ob 20. uri
Maria Schneider Orchestra
Linhartova dvorana, 38, 32* EUR

Obdarujte z abonmaji
Liffe po Liffu
Filmski abonma

Francoska depeša (Wes Anderson); Najbolj grozen človek na svetu (Joachim Trier);
Morena (Antoneta Alamat Kusijanović); Vojvoda (Roger Michell); Jagnje (Valdimar
Jóhannsson); Bergmanov otok (Mia Hansen-Løve)
Cena abonmaja: 28, 24* EUR
Vpis do 11. januarja 2022
Posamezna projekcija za izven: 5’60, 4’80* EUR
Glavni pokrovitelj festivala Liffe: Telekom Slovenija d.d.
Moj prvi abonma
Od 5. do 10. leta
Tista o bolhah
Saša Eržen, gledališka predstava
Nanine pesmi
Gledališko-plesna predstava
Mica pri babici
Andrej Predin, gledališka predstava
Interklepec
Interaktivna, interžanrska, intergeneracijska in intermedijska predstava
Zvočna kuhna
Interaktivni zvočni performans
Tristo bratov zmerjavcev
Pripovedovalsko-animirana predstava
Cena abonmaja: 36 EUR
Vpis do 21. januarja
Abonma Ivan
Od 11. do 15. leta

  1. Slovenski bienale ilustracije
    Ogled razstave
    Deček, ki je prehitro rasel
    Gian Carlo Menoti, opera za otroke
    Dečki Pavlove ulice
    Ferenc Molnár, Andrej Jaklič, gledališka predstava
    Bratovščina Sinjega galeba
    Pripovedovalsko-glasbena predstava
    Volkovi
    Filmska projekcija
    Super reva
    Tatjana Doma, Jaša Jamnik, najbolj komičen krimič
    Cena abonmaja: 38 EUR
    Vpis do 7. januarja 2022
    Nakup abonmajev v Informacijskem središču CD ali z naročilom na E vstopnice@cd-cc.si
    Dodatne informacije: E kristina.jermancic@cd-cc.si
    Pokroviteljica programa za otroke in mlade: Vita, življenjska zavarovalnica d.d.

Covid-19: Na oddelkih intenzivne nege je bilo včeraj 281 oseb; Nove različice v Sloveniji še niso zaznali

Ljubljana, 29. november 2021 – Včeraj, 28. november, je bilo v Sloveniji opravljenih 2.226 PCR-testih–okuženih 1.034 oseb (delež pozitivnih izvidov testov je znašal kar 46,5 odstotka).  Ob opravljenih 2.226 PCR-testih je bilo opravljeno tudi 21.320 hitrih testiran, ki so po hitrem testiranju prejeli pozitiven izvid, so bili oz. bodo napoteni še na PCR-testiranje.

Skupno število covidnih pacientov, ki so včeraj potrebovali bolnišnično oskrbo, je bilo 1.156 (+35) . Na oddelkih intenzivne nege je bilo včeraj 281 (-2) oseb (podatka po sledilniku). Doslej je življenje povezano s covid-19 izgubilo 5.184 oseb, včeraj 19 bolnikov. Trenutno je v Sloveniji 38.378  (-787) aktivnih primerov okužbe.

Sedemdnevno povprečje potrjenih primerov znaša 2.318 (-49) v zadnjih 14 dneh pa so potrdili 1.821 (-37) okužb na 100.000 prebivalcev.

  • Veliko neznank predstavlja nova različica virusa omikron, saj ni znano, ali je ta oblika ob svojih mutacijah bolj kužna od delte ali ne. V Sloveniji po podatkih NIJZ-ja vsaj za zdaj še nismo odkrili nove različice virusa, ga pa odkrivajo v sosednjih državah, tako da je verjetno samo vprašanje časa, kdaj bo kak primer odkrit tudi pri nas, je za Radio Slovenija poročal Robert Škrjanc.
  • Kot sporoča Svetovna zdravstvena organizacija (WHO), se bo virus »omikron« verjetno, kljub omejevanju potovanj, verjetno razširil po svetu- Zato je WHO pozvala vse države, naj pospešijo cepljenje proti covidu-19 ter tako preprečujejo povečanje števila okužb.

Trend obolelosti s koronavirusom v na dan 28.11. 2021 (00:00-24:00):

– Št. testiranj: 2.226 PCR/ 21.320 hitrih testov

– Št. pozitivnih: 1.034

– Št. hospitaliziranih: 1.156 (+35)

– Št. oseb na intenzivni negi: 281 (-2)

– Dnevno št. odpuščenih iz bolnišnice: v bolnišnico 75/iz 41

– Št. umrlih:19

– 7-dnevno povprečje okužb: 2.318 (-49)

Pregled po regijah in občinah – Aktivna povezava

Okuženi po regijah na 100.000 prebivalcev covid-19/Vir: RTV Slovenija

CEPIVO IN CEPLJENJE –  Po podatkih NIJZ-ja je z enim odmerkom cepiva proti covidu-19 cepljenih 1.229.226  (58 %) ljudi, z vsemi odmerki pa 1.146.504 ljudi (54%).

Pri sosedih…

Hrvaška – Doslej je na Hrvaškem povezano s covid-19 umrlo 10.759 ljudi (67 oseb je umrlo zadnji dan). Na novo okuženih je 1.031 ljudi ob 13.372 testiranih. V hrvaških bolnišnicah se jih zdravi 2.589 (+83) od tega jih 308 (-16) potrebuje intenzivno nego.

Avstrija – V Avstriji so včeraj zabeležili 8.526 (-1.952) novih okužb. V bolnišnicah je trenutno 3.325 bolnikov, na oddelkih za intenzivno nego pa je 619 (-11) bolnikov. Doslej je v Avstriji povezano s covid-19 umrlo 12.425 oseb.

  • Prvi domnevni primer nove različice koronavirusa omikron se je pojavil tudi v Avstriji, in sicer v na Tirolskem. O okužbah z novo različico so predhodno poročali iz Nemčije, Italije in Velike Britanije. Prvi primer v Evropi pa so v petek zabeležili v Belgiji. Od včeraj je v Avstriji v veljavi prepoved vstopa iz držav južne Afrike, ki so bile prve prizadete z različico koronavirusa omikron. Prepoved vstopa v državo pa seveda ne velja za avstrijske državljane. Na dunajskem letališču je strog nadzor ob prihodu v državo.

Potovanje v države članice Evropske unije – Spletna platforma Re-open EU je informativni pripomoček (na naslovu: https://reopen.europa.eu/sl/), ki v 23 evropskih jezikih nudi vse bistvene podatke, potrebne za načrtovanje potovanja v države članice EU (informacije o prehodu meja, omejitvah potovanj, javnozdravstvenih in varnostnih ukrepih, razpoložljivih storitvah ter različne praktične informacije za popotnike).

Dobro je vedeti – Za vse, ki se odpravljate v tujino ali se vračate iz nje, velja opozorili, da se velja seznaniti s pogoji prehajanje meja različnih držav in seveda meja naših sosedov.

Podatki po svetu – https://ourworldindata.org/coronavirus /Objavo pripravil: J. Temlin/Foto: arhiv LN

Srbi nam bodo le vrnili filme, ki so jih »hranili« za nas, a hočejo zato 43.791,57 €

Ljubljan/Beograd, 28. november 2021 – V Slovenijo se iz Srbije le vrača 13 slovenskih filmov, ki jih je leta 1968 producent Triglav film predal v hrambo v Jugoslovansko kinoteko, ker sam ni imel primernega depoja za njihovo hrambo.

Leta pogajanja o vračilu slovenskih filmov, ki so prva filmska klasika in so bili od leta 1968 zgolj predani v hrambo v Jugoslovansko kinoteko, so se končala z dogovorom, po katerem bo Slovenija plačala Srbski kinoteki, za hrambo svojih filmov nadomestilo za leta hrambe med 1991 in 2021, in sicer 43.791,57 evrov.

Velja vedeti, da je leta 1968 Republiški komite za kulturo SRS vse do leta 1990 sklepal pogodbe o hrambi navedenih filmov z Jugoslovansko kinoteko in ji za hrambo plačeval dogovorjeni znesek nadomestila. Z osamosvojitvijo Slovenije je ta zadeva ostala nerešena. Plačila za hrambo so se prekinila. Z Jugoslovansko kinoteko se je Arhiv Republike Slovenije že pred leti začel pogovarjati o izročitvi filmov. Nasprotna stran je to pogojevala s plačilom nadomestila hrambe od leta 1991 naprej.

V Arhivu Republike Slovenije so na podlagi zneska iz zadnje pogodbe leta 1989 pripravili izračun nadomestila za hrambo od leta 1991 do 2021 s pripadajočimi obrestmi ter ga uskladili z Jugoslovansko kinoteko. Zato so pripravili predlog pogodbe, s katero se je slovenska vlada (26. novembra 2021) seznanila in k njej dala soglasje, da se nadomestilo poravna.

Torej, bomo zdaj po dolgih pregovarjanjih in moledovanjih, ko seveda odštejemo 43. 791,57 evra zamudnine, dobili nazaj svoje filme, in sicer: Na svoji zemlji, Trst, Kekec, Jara gospoda, Svet na kajžarju, Dobri stari pianino, Dobro morje, Akcija, Veselica, Ti loviš, Naš avto, Tri četrtine sonca, Balada o trobenti in oblaku).

No, pa si poglejmo kratek povzetek o filmih, ki so jih Srbi »hranili« za nas, da so zaslužili 43.791,57 evra:

Na svoji zemlji – Na svoji zemlji je prvi slovenski zvočni celovečerni igrani film. Gre za vojni film, posnet v črno-beli tehniki v letih 1947 in 1948. V okviru podjetja Triglav film ga je režiral France Štiglic, prvič pa so ga predvajali 21. novembra 1948. Film je posnet po noveli Očka Orel Cirila Kosmača.

Film Trst – Trst je slovenski črno-beli dramski film iz leta 1951 v režiji Franceta Štiglica po scenariju Franceta Bevka. Prikazuje boj za osvoboditev Trsta v drugi svetovni vojni med gestapovci in partizanskimi enotami po kapitulaciji Italije.

Kekec – Film Kekec (1951) v režiji Jožeta Galeta je nastal po priljubljeni istoimenski zgodbi Josipa Vandota, ki se dogaja v idilični vasi sredi slovenskih gora, v kateri živi deček z imenom Kekec (igral ga je Matija Barl, slovenski igralec, prevajalec in producent, * 17. februar 1940 Ljubljana, umrl 3. avgust 2018, Marezige).

Jára gospôda – Jára gospôda je slovenski igrani film iz leta 1953. Scenarij je Bojan Stupica napisal na osnovi istoimenske povesti Janka Kersnika. Film je bil nominiram za zlatega leva na Beneškem filmskem festivalu.

Svet na kajžarju – Svet na Kajžarju je slovenski dramski film iz leta 1952 v režiji Franceta Štiglica, posnet po istoimenski povesti Ivana Potrča.

Dobri stari pianino – Dobri stari pianino je slovenski črno-beli dramski film iz leta 1959 v režiji Franceta Kosmača. Posnet je po istoimenski radijski igri Franeta Milčinskega – Ježka in se dogaja v času druge svetovne vojne.

Dobro morje – Dobro morje je slovenski črno-beli dramski film iz leta 1958 v režiji Mirka Groblerja po scenariju Ernesta Adamiča. Film prikazuje boj ribiča proti pokvarjenemu lastniku tunolovke in gostilne.

Akcija – Akcija je slovenski črno-beli vojni dramski film iz leta 1960 v režiji Janeta Kavčiča po scenariju Marjana Rožanca. Film prikazuje poskus preboja skupine partizanov iz okupiranega mesta.

Veselica – Veselica je slovenski črno-beli romantično-dramski film iz leta 1960 v režiji Jožeta Babiča po istoimenski noveli Bena Zupančiča. Dogajanje je postavljeno v čas po koncu druge svetovne vojne v Ljubljano, kjer poskuša nekdanji partizanski kurir Aleš, ki je v bojih izgubil roko, znova zaživeti.

Ti loviš – Ti loviš je slovenski črno-beli mladinski detektivski film iz leta 1961 v režiji Franceta Kosmača po scenariju Mije Kalan. Prikazuje skupino otrok na počitnicah, ki ob igri o detektivih ujamejo pravega tatu.

Naš avto – Naš avto je slovenski film iz leta 1962 v režiji Františka Čapa. Scenarij je napisal Čap po predlogi pisatelja Vitomila Zupana. Film, burka na temo avtomobila kot statusnega simbola, je čez leta pridobil status klasike. Kritiki in gledalci ga v času nastanka niso dobro sprejeli.

Tri četrtine sonca – Tri četrtine sonca je slovenski črno-beli dramski film iz leta 1959 v režiji Jožeta Babiča. Film je postavljen v čas po drugi svetovni vojni, ko se skupina nekdanjih taboriščnikov z vlakom vrača domov.

Balada o trobenti in oblaku – Film Balada o trobenti in oblaku je slovenski partizanski film režiserja in scenarista Franceta Štiglica, posnet po istoimenskem romanu Cirila Kosmača.

Prav je, da se je vlada tako odločila in da bomo dobili nazaj trinajst slovenskih celovečernih filmov (negativ slike in tona), ki so izjemno pomemben in neprecenljiv del slovenske kulturne in filmske dediščine. Srbi pa so še enkrat dokazali, kdo je bil gospodar v Jugoslaviji in kako je treba ravnati z nedoslednimi Slovenci./LN

Covid-19: Svetovni strokovnjaki so zaskrbljeni zaradi omikrona

Ljubljana, 28. november 2021 – Včeraj, 27. november, je bilo v Sloveniji opravljenih 3.402 PCR-testih–okuženih 1.478 oseb (delež pozitivnih izvidov testov je znašal kar 43,4 odstotka).  Ob opravljenih 3.402 PCR-testih je bilo opravljeno tudi 47.221 hitrih testiran, ki so po hitrem testiranju prejeli pozitiven izvid, so bili oz. bodo napoteni še na PCR-testiranje.

Skupno število covidnih pacientov, ki so včeraj potrebovali bolnišnično oskrbo, je bilo 1.140 (+20). Na oddelkih intenzivne nege je bilo včeraj 285 (+1) oseb (podatka po sledilniku). Doslej je življenje povezano s covid-19 izgubilo 5.165 oseb, včeraj 23 bolnikov. Trenutno je v Sloveniji 39.165 aktivnih primerov okužbe.

Sedemdnevno povprečje potrjenih primerov znaša 2.369 (-109) v zadnjih 14 dneh pa so potrdili 1.858 (-42) okužb na 100.000 prebivalcev.

  • Svetovni strokovnjaki so zaskrbljeni zaradi nove koronavirusne različice, ki jo je Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) v petek poimenovala omikron in ima kar 50 mutacij. Za različice novega koronavirusa, ki jih WHO označuje kot skrb vzbujajoče, velja, da so bodisi bolj nalezljive bodisi povzročijo hujši potek bolezni. Poleg tega pri tovrstnih različicah obstaja nevarnost, da so obstoječa cepiva in zdravila proti njim manj učinkovita.

Trend obolelosti s koronavirusom v na dan 27.11. 2021 (00:00-24:00):

– Št. testiranj: 4.402 PCR/ 47.221 hitrih testov

– Št. pozitivnih: 1.478

– Št. hospitaliziranih: 1.140 (+20)

– Št. oseb na intenzivni negi: 285 (+1)

– Dnevno št. odpuščenih iz bolnišnice: v bolnišnico 93/iz 83

– Št. umrlih:23

– 7-dnevno povprečje okužb: 2.369

Pregled po regijah in občinah – Aktivna povezava

CEPIVO IN CEPLJENJE –  Po podatkih NIJZ-ja je z enim odmerkom cepiva proti covidu-19 cepljenih 1.229.116  (58 %) ljudi, z vsemi odmerki pa 1.146.403 ljudi (54%).

Pri sosedih…

Hrvaška – Doslej je na Hrvaškem povezano s covid-19 umrlo 10.759 ljudi (64 oseb je umrlo zadnji dan). Na novo okuženih je 3.339 ljudi ob 9.010 testiranih. V hrvaških bolnišnicah se jih zdravi 2.538 (+32) od tega jih 330 (+6) potrebuje intenzivno nego.

Avstrija – V Avstriji so včeraj zabeležili 10.478 (-1.193) novih okužb. V bolnišnicah je trenutno 3.217 bolnikov, na oddelkih za intenzivno nego pa je 620 bolnikov. Doslej je v Avstriji povezano s covid-19 umrlo 12.388 (+39) oseb. S poživitvenim odmerkom je bilo doslej cepljenih 284.685 ljudi, kažejo podatki vlade.

  • Prvi domnevni primer nove različice koronavirusa omikron se je pojavil tudi v Avstriji, in sicer v na Tirolskem. O okužbah z novo različico so predhodno poročali iz Nemčije, Italije in Velike Britanije. Prvi primer v Evropi pa so v petek zabeležili v Belgiji. Od včeraj je v Avstriji v veljavi prepoved vstopa iz držav južne Afrike, ki so bile prve prizadete z različico koronavirusa omikron. Prepoved vstopa v državo pa seveda ne velja za avstrijske državljane. Na dunajskem letališču je strog nadzor ob prihodu v državo.

Potovanje v države članice Evropske unije – Spletna platforma Re-open EU je informativni pripomoček (na naslovu: https://reopen.europa.eu/sl/), ki v 23 evropskih jezikih nudi vse bistvene podatke, potrebne za načrtovanje potovanja v države članice EU (informacije o prehodu meja, omejitvah potovanj, javnozdravstvenih in varnostnih ukrepih, razpoložljivih storitvah ter različne praktične informacije za popotnike).

Dobro je vedeti – Za vse, ki se odpravljate v tujino ali se vračate iz nje, velja opozorili, da se velja seznaniti s pogoji prehajanje meja različnih držav in seveda meja naših sosedov.

Podatki po svetu – https://ourworldindata.org/coronavirus /Objavo pripravil: J. Temlin/Foto: arhiv LN