I feel Slovenia HIGHLANDER Julian Alps v letu 2022 bogatejša za dodatno razdaljo

Ljubljana, 25. januar 2022 – 100 kilometrov dolga pohodniška dogodivščina I feel Slovenia HIGHLANDER Julian Alps v letu 2022 bogatejša za dodatno razdaljo

Največja veriga treking prireditev na svetu je bila lani uspešno izvedena v Sloveniji, letos pa premierno prihaja tudi v ZDA. Tako bo 100 kilometrov dolga pohodniška dogodivščina I feel Slovenia HIGHLANDER Julian Alps v letu 2022 bogatejša za dodatno razdaljo.

 HIGHLANDER Adventure je daljinska pohodniška preizkušnja na kateri udeleženci v petih dneh premagajo 100 kilometrov po neobljudenih poteh, spijo na organiziranih lokacijah na prostem ter vse kar potrebujejo (razen hrane in vode) nosijo s seboj. Organizator jih pričaka na kontrolnih točkah, kjer je poskrbljeno za okrepčila.

Julija 2021 se je prireditve v Sloveniji udeležilo 150 pohodnikov iz 7 držav, kar potrjuje, da je ta vrsta rekreacije varna in izvedljiva tudi v obdobju epidemioloških omejitev. Po lanski zelo uspešni izvedbi, organizator letos predstavlja dodatno razdaljo, I feel Slovenia HIGHLANDER55, ki je krajša, tridnevna različica in meri dobrih 55 km. Namenjena je tistim, ki imajo manj časa ali pa še niso pripravljeni na dolgo preizkušnjo.

Prireditev izhaja s Hrvaške in je zrasla v največjo verigo pohodniških festivalov na svetu (letos se odvija v 15 državah), bo pri nas potekala od 25. do 29. junija 2022 in predstavlja trend v preživljanju prostega časa in turističnih produktov.

O trasi: Izhodišče nad Bohinjskim jezerom bo udeležencem ponudilo prelepe razglede na Julijce in samo jezero, nato pa se bodo po razglednem grebenu podali v smer Soriške planine in zavili v dolino proti Baški grapi in Podbrdu. Z vmesnimi postojankami na Kneških ravnah se krajša, dobrih 55km dolga trasa zaključi pri Mostu na Soči, daljša pa nadaljuje v smeri Tolmina in Kolovrata ter se zaključi v Kobaridu.

Prireditev je netekmovalne narave, vsak udeleženec hodi v lastnem tempu in »tekmuje« izključno s svojim ciljem, ki je prehoditi 55km ali 100 km in postati HIGHLANDER. Za upoštevanje poti prejmejo zemljevide, prav tako pa se bodo morali v oglasiti na kontrolnih točkah. Kontrolne točke so tudi lokacije, kjer prejmejo hrano in vodo ter so prostor za šotorjenje. Organizatorji udeležbo omejujejo na do 200 udeležencev, saj želijo vzdrževati minimalen vtis na okolje. Predprijave so že razprodane, v času spletnega informativnega dne, ki bo 27.1. ob 20h, pa velja popust na redno ceno. 

Organizator želi, da bi pohodništvo v Sloveniji dobilo visokokvaliteten turistični produkt za gosta, ki želi zelene in aktivne počitnice. Slovenska turistična organizacija izpostavlja aktivni oddih kot enega ključnih turističnih produktov slovenskega turizma. Produkt aktivnega doživetja na prostem je med najkonkurenčnejšimi v Evropi in pomembno vpliva na podobo Slovenije kot trajnostne destinacije in se povezuje s produktom športni turizem. Obiskovalcem naše dežele zagotavlja varne, trajnostne in atraktivne izkušnje (vir: STO)./LN/Foto press: Highlanderadventure

Slabša ocena Slovenije v Indeksu zaznave korupcije

Ljubljana, 25. januar 2022 – Slabša ocena Slovenije v Indeksu zaznave korupcije (CPI 2021), ki ga je danes objavila nevladna organizacija Transparency International, Komisije za preprečevanje korupcije (Komisija) ne preseneča. Najslabši rezultat po letu 2013 odraža to, na kar na Komisiji že ves čas opozarjamo: da je razkorak med teorijo in prakso v preprečevanju korupcije prevelik.

Slovenija je tokrat na lestvici nazadovala za tri točke (dosegla jih je 57) oz. šest mest (s 35. je padla na 41.). Tako malo točk smo nazadnje dosegli leta 2013, ko smo se uvrstili na še slabše, 43. mesto. Povprečna ocena držav članic Evropske unije v letošnjem indeksu je sicer 64 točk, Slovenija je tako zopet v spodnji polovici ocenjenih držav v EU.

Že v Tednu boja proti korupciji ob koncu leta 2021 smo opozorili, da se v Sloveniji po nekaterih ocenah v koruptivnih dejanjih letno izgubi kar 3,5 milijarde evrov oz. 7,5% slovenskega BDP. Rezultati CPI 2021 kažejo, da tudi gospodarstveniki, analitiki in strokovnjaki zaznavajo, da se v javnem sektorju izgubi veliko denarja. Posledično vsi skupaj izgubljamo na vseh ravneh – na področjih zdravstva, sociale, izobraževanja, pri hitrejšem razvoju države oziroma pri dvigu kakovosti življenja.

Za izboljšanje stanja na področju korupcije morajo biti aktivnosti zasnovane tako kratko- kot dolgoročno. Kot projekta z učinki na dolgi rok na Komisiji prednostno izvajamo dva. Prvi jeprojekt Integriteta: skupni cilj generacij, v katerem za odgovorno in integritetno ravnanje posameznikov v sodelovanju z ministrstvom, pristojnim za izobraževanje, Zavodom za šolstvo ter vzgojno-izobraževalnimi ustanovami soustvarjamo vsebine za odgovorne državljane že od malih nog. Kako bomo kot družba dojemali pomen integritete in nedopustnost koruptivnih ravnanj, je namreč odvisno od vsakega od nas. Drugi projekt je prenova Resolucije o preprečevanju korupcije v Republiki Sloveniji, ki določa politiko in sprejema programe na področju preprečevanja korupcije. Politična volja pri nujni prenovi tega strateškega dokumenta bo pokazatelj pripravljenosti odgovornih na spremembe.

Seveda pa je tudi na kratek rok mogoče doseči premik na bolje. Za to so nujne učinkovite nadzorne institucije, med njimi Komisija. Učinkoviti pa smo lahkole, če so naše ugotovitve spoštovane in imajo prave posledice. Če teh ni, če naše ugotovitve izzvenijo v prazno, so ignorirane ali celo sprožajo plaz neosnovanih diskreditacij, se to lahko odraža le v nižanju demokratičnih standardov in porastu zaznave korupcije. Pomemben dejavnik vzpostavitve ustreznih etičnih in moralnih standardov družbe je tudi vodenje z zgledom – kakršna bo oblast, takšno bo delovanje celotne družbe. Dokler bo integriteta pri nas razumljena zgolj kot nadstandard, ne moremo pričakovati napredka. In nenazadnje je tu vidik, ki ga na Komisiji nenehno izpostavljamo: aktivno upravljanje s korupcijskimi tveganji, zaznanimi v javnih naročilih, postopkih kadrovanj in na številnih drugih področjih, kjer so naša opozorila prevečkrat preslišana.  

Zaustavimo korupcijo -predstavitvena fotografija

Supervolilno leto, ki je pred nami, je zato priložnost za vse, ki bodo krojili slovenski politični prostor, da besede prenesejo v dejanja, s svojim delovanjem drugim predstavljajo zgled ter prispevajo h krepitvi integritete, odgovornosti in transparentnosti. To je predpogoj zakonitega, strokovnega in etičnega delovanja javnega sektorja, pa tudi skupnosti na splošno. Le tako lahko gradimo boljšo družbo in približamo razvoj Slovenije državam, ki jih imamo za zgled in so tudi v CPI 2021 pred nami; v Evropi so najboljše Finska, Danska, Švedska in Norveška, med prvo deseterico sveta je tudi Nemčija, pred nami pa je tudi Avstrija, kjer se je lani pokazalo, kaj integriteta v politiki pomeni v praksi. Integriteta mora postati standard tudi pri nas, saj si Slovenija to zasluži./LN/KPK

Covid-19: Trenutno v državi 126.251 aktivno okuženih

Ljubljana, 25. januar 2022 – Včeraj, 24. januarja, je bilo v Sloveniji opravljenih 16.928 PCR-testih–okuženih 12.772 oseb (delež pozitivnih izvidov testov je znašal 75,4 odstotka).  V sredo je bilo opravljenih tudi 114.236 hitrih testov.

Skupno število covidnih pacientov, ki so včeraj potrebovali bolnišnično oskrbo, je bilo 653 (+45). Na oddelkih intenzivne nege je bilo včeraj 130 (-6) oseb. Doslej je življenje povezano s covid-19 izgubilo 5.783 (+11) oseb, včeraj  bolnikov.  

Sedemdnevno povprečje potrjenih primerov znaša 11.058 (+584) v zadnjih 14 dneh pa so potrdili 5.982 (+362) okužb na 100.000 prebivalcev. Po podatkih NIJZ-ja je trenutno v državi 126.251 (+7615) aktivnih primerov okužb.

Trend obolelosti s koronavirusom v na dan 24.1. 2022 (00:00-24:00):

– Št. testiranj: 16.928 PCR/ 114.236

– Št. pozitivnih:12.772

– Št. hospitaliziranih: 653 (+45)

– Št. oseb na intenzivni negi: 130 (-6)

– Dnevno št. odpuščenih iz bolnišnice: v bolnišnico 59 iz bolnišnice 35

– Št. umrlih:11

– 7-dnevno povprečje okužb: 11.058 (+584)

Pregled po regijah in občinah – Aktivna povezava

CEPIVO IN CEPLJENJE –  Z enim odmerkom cepiva proti covidu-19 je po podatkih NIJZ-ja cepljenih 1.259.605 (60%) ljudi, z vsemi odmerki pa 1.207.103 oziroma 57,1 odstotka vseh prebivalcev. Z dodatnim odmerkom je cepljenih 575.535 ljudi.

Pri sosedih…

Hrvaška – Doslej je na Hrvaškem povezano s covid-19 umrlo 13.407 ljudi (36 oseb je umrlo zadnji dan). Na novo okuženih je 7.095 ljudi. V hrvaških bolnišnicah se jih zdravi 1.860 (+55) od tega jih 201 (+7) potrebuje intenzivno nego. (podatki še niso aktualni)

Avstrija – V Avstriji so včeraj zabeležili 25.610 novih okužb. V bolnišnicah je trenutno 1.200 bolnikov, na oddelkih za intenzivno nego pa je 187 bolnikov. Doslej je v Avstriji povezano s covid-19 umrlo 14.000 oseb. 

Potovanje v države članice Evropske unije – Spletna platforma Re-open EU je informativni pripomoček (na naslovu: https://reopen.europa.eu/sl/), ki v 23 evropskih jezikih nudi vse bistvene podatke, potrebne za načrtovanje potovanja v države članice EU (informacije o prehodu meja, omejitvah potovanj, javnozdravstvenih in varnostnih ukrepih, razpoložljivih storitvah ter različne praktične informacije za popotnike).

Dobro je vedeti – Za vse, ki se odpravljate v tujino ali se vračate iz nje, velja opozorili, da se velja seznaniti s pogoji prehajanje meja različnih držav in seveda meja naših sosedov.

Podatki po svetu – https://ourworldindata.org/coronavirus /Objavo pripravil: J. Temlin/Foto: arhiv LN

Covid-19: Omikron dokazuje svojo moč širjenja

Ljubljana, 24. januar 2022 – Včeraj, 23. januarja, je bilo v Sloveniji opravljenih 11.104 PCR-testih–okuženih 8.396 oseb (delež pozitivnih izvidov testov je znašal 75,6 odstotka).  V sredo je bilo opravljenih tudi 44.909 hitrih testov.

Skupno število covidnih pacientov, ki so včeraj potrebovali bolnišnično oskrbo, je bilo 636 . Na oddelkih intenzivne nege je bilo včeraj 136 oseb. Doslej je življenje povezano s covid-19 izgubilo 5.772 (+14) oseb, včeraj  bolnikov.  

Sedemdnevno povprečje potrjenih primerov znaša 10.479 v zadnjih 14 dneh pa so potrdili 5.613 okužb na 100.000 prebivalcev. Po podatkih NIJZ-ja je trenutno v državi 118.636 (+ 6.119) aktivnih primerov okužb.

–       Epidemija je sicer v velikem porastu. Vrha po besedah Kreka še ni mogoče napovedati. Verjetno bomo vrh prenesli v sredino februarja, epidemija se zato podaljša vse do aprila,” meni. Pristojni tudi v tem tednu pričakujejo visoko število potrjenih primerov okužb.

–       Vredno je vedeti – Posameznik mora biti 24 ur pred zaključkom izolacije brez vročine, ne da bi vzel tableto, in brez drugih pomembnih težav, sicer se trajanje izolacije podaljša. Drugi pogoj je, da je ima sedmi dan negativni izvid hitrega antigenskega testa. Samotestiranje ne zadostuje. Če je izvid testa pozitiven, se posameznik vrne v izolacijo in ponovi testiranje naslednji dan vse do desetega dne, ko se izolacija konča brez opravljenega testa.

–       Ob skrajšanju izolacije se je treba tri dni čim bolj izogibati stikom z ljudmi in pravilno uporabljati kirurško masko ali masko FFP2. Covidno potrdilo s statusom prebolevnika dobijo 11. dan od začetka izolacije.

–       Začetek izolacije je pri osebah, ki so brez simptomov, od dneva pozitivnega izvida PCR-testa. Pri osebah s simptomi in potrjeno okužbo pa se upošteva prvi dan simptomov.

–       Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) meni, da je konec pandemije korone v Evropi možen po trenutnem omikronskem valu. “Možno je, da se regija premika proti končni fazi pandemije,” je za tiskovno agencijo AFP povedal vodja WHO za Evropo Hans Kluge. Hkrati pa je opozoril na previdnost zaradi morebitnih nadaljnjih mutacij v koronavirusa.


Trend obolelosti s koronavirusom v na dan 23.1. 2022 (00:00-24:00):

– Št. testiranj: 11.104 PCR/ 44.909

– Št. pozitivnih:8.396

– Št. hospitaliziranih: 636

– Št. oseb na intenzivni negi: 135

– Dnevno št. odpuščenih iz bolnišnice: v bolnišnico 59 iz bolnišnice 35

– Št. umrlih:14

– 7-dnevno povprečje okužb: 9.991

Pregled po regijah in občinah – Aktivna povezava

CEPIVO IN CEPLJENJE –  Z enim odmerkom cepiva proti covidu-19 je po podatkih NIJZ-ja cepljenih 1.259.418 (60%) ljudi, z vsemi odmerki pa 1.206.715 oziroma 57,1 odstotka vseh prebivalcev. Z dodatnim odmerkom je cepljenih 573.552 ljudi.

Pri sosedih…

Hrvaška – Doslej je na Hrvaškem povezano s covid-19 umrlo 13.451 ljudi (44 oseb je umrlo zadnji dan). Na novo okuženih je 1.831 ljudi. V hrvaških bolnišnicah se jih zdravi 1.926 od tega jih 198 (-3) potrebuje intenzivno nego.

Avstrija – V Avstriji so včeraj zabeležili 25.610 novih okužb. V bolnišnicah je trenutno 1.200 bolnikov, na oddelkih za intenzivno nego pa je 187 bolnikov. Doslej je v Avstriji povezano s covid-19 umrlo 14.000 (+9)oseb. 

Potovanje v države članice Evropske unije – Spletna platforma Re-open EU je informativni pripomoček (na naslovu: https://reopen.europa.eu/sl/), ki v 23 evropskih jezikih nudi vse bistvene podatke, potrebne za načrtovanje potovanja v države članice EU (informacije o prehodu meja, omejitvah potovanj, javnozdravstvenih in varnostnih ukrepih, razpoložljivih storitvah ter različne praktične informacije za popotnike).

Dobro je vedeti – Za vse, ki se odpravljate v tujino ali se vračate iz nje, velja opozorili, da se velja seznaniti s pogoji prehajanje meja različnih držav in seveda meja naših sosedov.

Podatki po svetu – https://ourworldindata.org/coronavirus /Objavo pripravil: J. Temlin/Foto: arhiv LN

Skrivnosti enkratnega Hofburga

Dunaj, 23. januar 2022 – Prvi mož za upravljanje z dunajskimi znamenitostmi, predvsem dunajskega kompleksa Hofbud Reinhold Sahl, je novinarje popeljal skozi 600 let star kompleks objektov, hodnikov in tudi podzemnih dvoran znamenitega in enkratnega kompleksa palač Hofbug. V svoji funkciji si Reinhold Sahl zelo prizadeva ohranjati in razvijati ustrezne kompetence in sodobne tehnologije za kulturno dediščino.

Kot naj bi novinarjem priznal Sahl, ki upravitelja in je nosilec dunajskih znamenitih objektov že enajst let, se mu še vedno včasih zgodi, da se izgubi v teh znamenitih nadzemnih in podzemnih delih palač. Seveda je to logično, in sicer zaradi velikosti območja, ki obsega več kot 30 hektarjev od kupole Michaeler do Museumsquartierja in od Albertine do Ballhausplatza.

Kot je znano, je kompleks palač Hofburg in drugi zanimivi objekti, ki ga obdajajo, nekaj posebnega. Gre namreč za največji stavbni kompleks v Evropi, ki je bil 600 let politično središče Habsburške monarhije. Palača Hofburg je bila zgrajena v 13. stoletju in bila skozi stoletja dograjevana. Kot se ve, je bil kompleks Hofburg glavna zimska cesarska rezidenca, medtem, ko je bil temu za poletne namene uporabljan dvorec Schönbrunn.

Palača Hofburg je, ko že rečeno skozi stoletja rasla in zdaj vključuje rezidence (Amalienburg), cesarsko kapelo (Hofkapelle ali Burgkapelle), narodoslovni muzej in muzej umetnostne zgodovine (Naturhistorisches Museum in Kunsthistorisches Museum), avstrijsko narodno knjižnico (Hofbibliothek), cesarsko zakladnico (Schatzkammer), gledališče (Burgtheater), špansko jahalno šolo z lipicanci (Hofreitschule), cesarske konjske hleve (Stallburg in Hofstallungen), kongresni center Hofburg. Hofburg je obrnjen k trgu Heldenplatz, katerega izgradnjo je ukazal cesar Franc Jožef kot del nikoli dokončanega Kaiserforuma.

V primeru, da boste obiskali prestolnico naših severnih sosedov, predlagamo, da del svojega časa namenite podrobnemu ogledi kompleksu palač Hofbug.

Da se boste lažje znašli, objavljamo zanimivo spletno stran, kjer boste našli vse, kar velja videti o mestu Dunaj, ki zagotovo sodi, med najlepša, a tudi prijazna mesta na svetu. Preverjeno!/LN/Foto: Janez Temlin/

Znameniti britanski biro Zaha Hadid Architects v Moskvi kreira izjemen tehnološki center

Ljubljana/Moskva, 23. januar 2022 – Stebri v obliki dreves, zimski vrtovi z brezami, hotel, številne restavracije in prostori za jogo – vse v futuristični zgradbi, ki spominja na puščico. To je novi tehnološki park inovacijski center Skolkovo v Moskvi, njegovo gradnjo pa financira vodilna ruska banka Sberbank.

Gre za center, ki je 10-nadstropna stavba z 266.000 kvadratnimi metri površine, ki bo lahko sprejela kar 14.000 zaposlenih. Investitor pa projektiranje inovacijskega centra Skolkovo zaupal znameniti britanskemu arhitektnemu in oblikovalskemu podjetja Zaha Hadid Architects, ki ga je ustanovila znamenita Zaha Mohammad Hadid (* 31. oktober 1950, Bagdad, † 31. marec 2016, Miami) DBE RA, iraško – britanska arhitektka.

Hadidova je bila prva ženska prejemnica Pritzkerjeve nagrade za arhitekturo, ki jo je prejela leta 2004. Središče futuristične strukture bodo zaznamovale Hadidine značilne gladke linije, v njem pa se bo razpolagal velikanski atrij s stekleno kupolo. Kupola se bo opirala na ogromen lesen steber z višino 50 metrov. Poleg poslovnih prostorov bo v stavbi 24 kavarn in restavracij, knjižnica, hotel ter prostori za šport in jogo. Hkrati bodo v zgornjem nadstropju prostori za prosti čas in rekreacijo; del pisarn in prostorov za prosti čas se bo izmenjeval med seboj in tvoril dolgo verigo. V tehnološkem parku bodo tudi zimski vrtovi s pravimi rastlinami.

Okoli objekta bo sprehajališče, na katerem se bo nahajal trg z zelenico in fontanami ter ovalnim ribnikom. To je eden najnovejših Hadidinih projektov, na katerem je osebno delala legendarna ustanoviteljica arhitekturnega in oblikovalskega podjetja Zaha Hadid, preden je umrla marca 2016.

Ta znameniti tehnološki park Skolkovo v Moskvi naj bi zgradili do konca letošnjega leta.

In komu bo inovacijski center Skolkovo namenjen? Podjetje, ki bodo prestala strokovni izbor komisije, ki bo ocenila ali prihodnji »stanovalci« – njihovo podjetje – znajo razvijati rešitve prihodnosti. Na primer ali zagotavljajo energetsko učinkovitost in varčevanje z energijo. Ali se morda ukvarjajo z dejavnostjo, ki je povezana z jedrskimi in vesoljskimi tehnologijami. Ali njihova dejavnost pripomore k razvoju biotehnologij na področju industrije.

Ali njihova dejavnost lahko korenito vpliva na razvoj kmetijstva in medicine (razvij zdrav in posebne medicinske opreme). No, in na koncu, lahko ali na začetku inovacijski center Skolkovo namenjen je namenjen podjetnem, ki bodo s svojimi dosežki v prihodnosti vplivala na razvoj področje novih tehnologij./LN in Russia Beyond

Covid-19: Po podatkih NIJZ-ja v državi rekordnih 112.517 aktivnih primerov okužb

Ljubljana, 23. januar 2022 – Včeraj, 22. januarja, je bilo v Sloveniji opravljenih 18.424 PCR-testih–okuženih 13.911 oseb (delež pozitivnih izvidov testov je znašal 75,5 odstotka).  V sredo je bilo opravljenih tudi 73.328 hitrih testov.

Skupno število covidnih pacientov, ki so včeraj potrebovali bolnišnično oskrbo, je bilo 608 (+7). Na oddelkih intenzivne nege je bilo včeraj 135 (-1) oseb. Doslej je življenje povezano s covid-19 izgubilo 5.708 (+17) oseb, včeraj  bolnikov.  

Sedemdnevno povprečje potrjenih primerov znaša 9.991 v zadnjih 14 dneh pa so potrdili 5.335 (glede na predhodni dan +261) okužb na 100.000 prebivalcev. Po podatkih NIJZ-ja je trenutno v državi 112.517 (+ 10.557) aktivnih primerov okužb.


POMEBNO JE VEDETI

– Izolacija je ukrep ali postopek za posameznika, ki zboli za covidom-19 oziroma je pozitiven na testiranju. Za izolacijo bolnik dobi bolniški status, ki ga izda njegov osebni zdravnik, ki tudi določa potek izolacije.

– Karantena pa je ukrep za zdravo osebo, ki je bila v visokotveganem stiku in za katero ni nujno, da je že okužena. Za karanteno posameznik dobi odločbo, ki jo natisne na eUpravi. Vse informacije posameznik dobi z elektronsko pošto, v kateri je navedena povezava do obrazca.

Trend obolelosti s koronavirusom v na dan 22.1. 2022 (00:00-24:00):

– Št. testiranj: 18.424 PCR/ 73.328

– Št. pozitivnih:13.911

– Št. hospitaliziranih: 608 (+7) – po sledilniku

– Št. oseb na intenzivni negi: 135 (-1) – po sledilniku

– Dnevno št. odpuščenih iz bolnišnice: v bolnišnico 59 iz bolnišnice 35

– Št. umrlih:17

– 7-dnevno povprečje okužb: 9.991

Pregled po regijah in občinah – Aktivna povezava

CEPIVO IN CEPLJENJE –  Z enim odmerkom cepiva proti covidu-19 je po podatkih NIJZ-ja cepljenih 1.259.378 (60%) ljudi, z vsemi odmerki pa 1.206.666 oziroma 57,1 odstotka vseh prebivalcev. Z dodatnim odmerkom je cepljenih 565.645 ljudi.

Pri sosedih…

Hrvaška – Doslej je na Hrvaškem povezano s covid-19 umrlo 13.407 ljudi (36 oseb je umrlo zadnji dan). Na novo okuženih je 7.095 ljudi. V hrvaških bolnišnicah se jih zdravi 1.860 (+55) od tega jih 201 (+7) potrebuje intenzivno nego.

Avstrija – V Avstriji so včeraj zabeležili 22.453 novih okužb. V bolnišnicah je trenutno 1.129 bolnikov, na oddelkih za intenzivno nego pa je 192 bolnikov. Doslej je v Avstriji povezano s covid-19 umrlo 13.991 oseb.

Potovanje v države članice Evropske unije – Spletna platforma Re-open EU je informativni pripomoček (na naslovu: https://reopen.europa.eu/sl/), ki v 23 evropskih jezikih nudi vse bistvene podatke, potrebne za načrtovanje potovanja v države članice EU (informacije o prehodu meja, omejitvah potovanj, javnozdravstvenih in varnostnih ukrepih, razpoložljivih storitvah ter različne praktične informacije za popotnike).

Dobro je vedeti – Za vse, ki se odpravljate v tujino ali se vračate iz nje, velja opozorili, da se velja seznaniti s pogoji prehajanje meja različnih držav in seveda meja naših sosedov.

Podatki po svetu – https://ourworldindata.org/coronavirus /Objavo pripravil: J. Temlin/Foto: arhiv LN

Zanimiv odgovor – Zakaj je Peter Veliki prepovedal gradnjo zidanih hiš?

Moskva, 22. januar 2022 – V ruski zgodovini obstaja obdobje, ko so bile zidane hiše dovoljene samo v Sankt Peterburgu. Je bila za tem absurdna poteza ali pametna manipulacija? Pa poglejmo.

“Kamnite zgradbe se tukaj (v Sankt Peterburgu) gradijo zelo počasi, saj je težko najti kamnoseke in druge tovrstne umetnike, tudi za dobro plačilo. Zato je vsakomur brez izjeme in po vsej državi za več let prepovedana gradnja kamnitih zgradb. Kršiteljem grozi zaplemba imetja in izgon,” je zapisal Peter Veliki v dekretu iz leta 1714. S “kamnitimi zgradbami” je imel v mislih zidana poslopja.

Deset let po svoji ustanovitvi je bil Sankt Peterburg še zmeraj eno veliko gradbišče, na katerem je primanjkovalo kamnosekov. Peter je menil, da bodo kamnoseki, če bo prepovedal zidano gradnjo, začeli iskati delo v Sankt Peterburgu, in prav to se je tudi zgodilo. To pa ni bil edini carjev ukrep, za to, da bi Sankt Peterburg postal zidano in ne leseno mesto.

“Smrtonosno gradbišče”

Projekt gradnje Sankt Peterburga je bil za rusko državo prestižnega pomena. Zgraditi moderno evropsko mesto iz nič na močvirnatem terenu ob ustju reke Neve je bil ambiciozen podvig, ki ga je vsa Evropa spremljala z odprtimi očmi. A gradnja je terjala marsikatero smrt.

Francoski odposlanec Jacques de Campredon je leta 1723 poročal, da je med gradnjo mesta umrlo več kot 150.000 ljudi. Francis Dashwood, prvi britanski popotnik v Rusiji, pa je leta 1733 to številko podvojil, ob upoštevanju vseh smrti zaradi lakote in bolezni. A resnica je daleč od teh navedb.

Na gradbiščih v Sankt Peterburgu sta delali dve skupini delavcev. Večina nekvalificiranih delavcev – gradbeniki, nakladalci, kopači – je bila kmetov, tlačanov, ki so pripadali državi. Vsako leto jih je bilo določeno število po carjevem ukazu poslanih v Sankt Peterburg. Ruska zgodovinarka Jekaterina Andrejeva pokaže, da je bilo v obdobju med 1703 in 1712 v Sankt Peterburg poslanih okoli 190.000 nekvalificiranih tlačanov. Ti so prejemali plačo, imeli dostop do zdravstvene oskrbe in v mestu niso ostali dolgo, saj so izmene trajale tri mesece, nakar se jim je bilo dovoljeno vrniti domov.

Druga skupina delavcev so bili kamnoseki, kamnolomci, kovači in tesarji, ki so bili povabljeni v mesto. Andrejeva je preučevala arhivske podatke od 1704 do 1711, v katerih je zapisano, da je bilo v Sankt Peterburg poslanih med 13.000 in 14.000 kvalificiranih delavcev. Tudi ti so prejemali plače, a so bile te višje od tlačanskih.

Nedvoumno je tudi, da stopnja smrtnosti delavcev v Sankt Peterburgu ni bila višja od državnega povprečja v tistem času. Da bi med gradnjo umrlo na stotisoče delavcev, preprosto ni mogoče, saj jih toliko niti ni bilo. Prav nasprotno, na gradbišču je vladalo resno pomanjkanje delavcev: “Največje potrebe so po kovačih, saj gradbišče brez njih popolnoma obstoji. Tudi tesarjev je premalo,” je pisal neki uradnik leta 1705.

Pomanjkanje zidakov

Glavna težava zidane gradnje je bilo pomanjkanje zidakov. V prvih letih gradnje mesta so opekarne za obratovanje porabile ves les v okolici, zato so ga morali začeti uvažati iz drugih regij, kar je upočasnilo proizvodnjo zidakov.

Ruski zgodovinar Sergej Luppov je izračunal, da so opekarne v drugem desetletju 18. stoletja v povprečju proizvajale 15 milijonov zidakov letno, kar je zadostovalo za gradnjo zgolj 30 državnih poslopij. Večina zidakov je sicer šla za gradnjo Petropavlovske trdnjave in Zimskega dvorca, medtem ko je večina hiš bila še zmeraj lesenih. Včasih so, da bi prihranili zidake, nove zgradbe zgradili tako, da so si le-te delile zidove z obstoječimi.

Leta 1709 je Peter Veliki tudi “ministrom, generalom in plemičem” zapovedal, da si postavijo zidane hiše, saj jih je očitno še zmeraj primanjkovalo. Leta 1713 je bil izdan dekret, ki je obvezoval vse dvorne uradnike, da morajo prebivati v Sankt Peterburgu in v lastnih zidanih hišah.

Leta 1714 je bila končno uvedena prepoved gradnje zidanih hiš v preostali Rusiji, s čimer pa se situacija ni kaj dosti spremenila. Hiše Petrovega spremstva na Petrovskem nabrežju so bile v letih 1716 in 1717 z izjemo vile Gavrila Golovkina še zmeraj grajene iz lesa. Drugi dvorjani so se medtem šele “pripravljali” na gradnjo lastnih zidanih hiš. Oba dvorca, Poletni in Zimski, sta bila zidana, prav tako tudi rezidence plemičev in članov carske družine, ki so stale na bregu reke Fontanke.

Navadni ljudje so si bili prisiljeni svoje domove postaviti na Vasiljevskem otoku, stran od Zimskega dvorca in mestnega središča. Leta 1726 je bila na otoku zasedena manj kot polovica parcel. Prepoved gradnje zidanih hiš v preostali Rusiji je bila odpravljena leta 1741, Sankt Peterburg pa je ostal večinoma leseno mesto. Leta 1798 je bilo od 6.072 zgradb v mestu zidanih le 1.834, leta 1833 pa od 7.976 le 2.730. Petrove želje se niso tako zlahka uresničile./LN/Portal – Russia Beyond/

Tema prvega AmCham Poslovnega zajtrka: »Slovenija na vrtiljaku sprememb globalnega gospodarstva«

Ljubljana, 22.januar 2022 – Na letošnjem prvem AmCham Poslovnem zajtrku, ki je potekal včeraj, 21. januarja, in sicer z naslovom »Slovenija na vrtiljaku sprememb globalnega gospodarstva«.

Kot so sporočili iz AmCham Slovenija – Ameriška gospodarska zbornica so se tokrat s svojimi gosti lotili tematike iz področja trendov v globalnem gospodarstvu in vplivu makroekonomske globalne slike na gospodarstvo Slovenije. Govorili pa so tudi o pomenu gospodarske diplomacije Slovenije v svetu in razvojnih priložnosti in odnosu Slovenije z globalnimi velesilami ter pomenu transatlantskega sodelovanja.

AmCham Poslovnega zajtrka so se tokrat dr. Anže Logar, minister za zunanje zadeve Republike Slovenije, prof. dr. Andreja Jaklič, predavateljica, Fakulteta za družbene vede, Univerza v Ljubljani in Tibor Šimonka, predsednik, Gospodarska zbornica Slovenije. Pogovor pa je moderirala mag. Ajša Vodnik, generalna direktorica, AmCham Slovenija, in podpredsednica AmChams in Europe, ki je v uvodu izpostavila, da bo rdeča nit, v letošnjem letu prepletala vse dogodke in delovanje AmCham Slovenija kultura dialoga.

V uvodnem nagovoru je Blaž Brodnjak, predsednik, AmCham Slovenija, in predsednik uprave, NLB poudaril nujnost sprememb reforme zdravstvenega in pokojninskega sistema ter vzpostavitev davčnih vzpodbud. »Vsaka nestanovitnost je izjemna priložnost,« je izpostavil in pozval, da izkoristimo trenutno situacijo in smo globalno konkurenčni. Meni, da se moramo kot skupnost povezati, sprejeti odgovornost in jasno definirati naše cilje in skupaj, v dialogu. Le tako bomo lahko uspešno kljubovali izzivom globalnih sprememb in postali zmagovalci.

Zunanji minister Dr. Anže Logar je poudaril dosežke slovenske diplomacije v času predsedovanja Evropski Uniji. Slovenija ima, zaradi svoje velikosti in geostrateške pozicije odlično pozicijo mediatorja, saj lahko hitro delujemo. »Vedno lahko najdemo pot, ki je sprejemljiva ali nesprejemljiva za vse. Diplomacijo je treba razumeti kot sredstvo, ki je namenjeno temu, da vsem, ki vpeti priskoči na pomoč.« Meni, da imamo v Sloveniji agilno gospodarstvo in veliko prednosti, pomembno pa je, da se razvijamo hitro in da se družimo z zmagovalci, saj lahko le tako zmagovalci postanemo tudi sami. Nujno pa je sodelovati: »Takrat, ko smo sodelovali in skupaj zasledovali cilje, smo bili uspešni. To je glavno vodilo in pot, ki nas mora voditi naprej.« Ena od prioritet predsedovanja Slovenije Evropski Uniji je bil fokus na strateška vprašanja. Pandemija je namreč pokazala ranljivost Evrope in vprašanje energetske odvisnosti. Vprašati se moramo, kako vzpostaviti odpornejši sistem, ki bo omogočil preživetje in razvoj tudi ob izbruhu prihodnjih kriz.

Prof. dr. Andreja Jaklič je izpostavila, da nas čaka izzivov polno leto 2022, saj negotovost, navkljub drugačnim pričakovanjem, ostaja. V zadnjih letih smo bili priča številnim spremembam, nova pa so globalna tveganja in globalni premiki. Recept za uspeh in ohranjanje blaginje vidi v »agilnosti, digitalizaciji, prilagajanju trajnostnih modelov in usposabljanju zaposlenih.« Tibor Šimonka pa je poudaril, da je optimizem, ki je veljal za letošnje leto, splahnel. Vedno višje cene energentov namreč povzročajo negotovost. Pomanjkanje surovin, po njegovih besedah, slovenskega gospodarstva ni prizadelo tako močno, kot marsikatero drugo državo. Slovenska ekonomija kot celota, je številne šoke zadnjega obdobja dobro prenesla. Podobno kot ostali sogovorci, meni, da je ključno povezovanje. Pri tem je izpostavil povezovanje znotraj Gospodarskega kroga, ki ga sestavljajo Gospodarska zbornica Slovenije, Združenje Manager in AmCham Slovenija) ter skupno naslavljanje tematik, ki so ključnega pomena za Slovenijo – podpora predlaganim spremembam Zakona o dohodnini, uvedba socialne kapice ter ustvarjanje okolja, ki bo privlačno za talente.

Alenka Mejač Krassnig, direktorica Visa Europe za Slovenijo pa je izpostavila pomen digitalnih plačil, ki niso le udobna in varna, ampak pripomorejo tudi k doseganju socialnih ciljev, vključno z gospodarsko rastjo in zmanjševanjem finančne vključenosti. Družba Visa se zaveda pomena varnosti in v prihodnje še več pomena namenja trajnostnemu razvoju in mobilnosti, ki predstavlja enega ključnih stebrov v globalnem svetu. Poudarila je, da »digitalno plačevanje ne pomeni izgube svobode, nasprotno, potrošnikom omogoča več izbire in možnost odločanja, kako plačati svoje nakupe.«

Vsi udeleženci so se strinjali, da moramo večjo pozornost nameniti varnostnim tveganjem ter aktivneje ukrepati, saj so le ta postala tako intenzivna, da potrebujemo resen angažma. Tako gospodarstvo, kot izobraževanje in politika se morajo tveganj zavedati in hitro ukrepati, je zaključila Jakličeva./LN/Foto:press  AmCham Slovenija/

Covid-19: Na oddelkih intenzivne nege je bilo včeraj še 136 oseb

Ljubljana, 22. januar 2022 – Včeraj, 21. januarja, je bilo v Sloveniji opravljenih 14.650 PCR-testih–okuženih 9.945 oseb (delež pozitivnih izvidov testov je znašal  68 odstotkov).  V sredo je bilo opravljenih tudi 107.468 hitrih testov.

Skupno število covidnih pacientov, ki so včeraj potrebovali bolnišnično oskrbo, je bilo 601 (+2). Na oddelkih intenzivne nege je bilo včeraj 136 (-7) oseb. Doslej je življenje povezano s covid-19 izgubilo 5.681 (+12) oseb, včeraj  bolnikov.  

Sedemdnevno povprečje potrjenih primerov znaša 8.825 (+336) v zadnjih 14 dneh pa so potrdili 4.827 (glede na predhodni dan +261) okužb na 100.000 prebivalcev. Po podatkih NIJZ-ja je trenutno v državi 101.960 (+ 5.479) aktivnih primerov okužb.

POMEBNO JE VEDETI

– Izolacija je ukrep ali postopek za posameznika, ki zboli za covidom-19 oziroma je pozitiven na testiranju. Za izolacijo bolnik dobi bolniški status, ki ga izda njegov osebni zdravnik, ki tudi določa potek izolacije.

– Karantena pa je ukrep za zdravo osebo, ki je bila v visokotveganem stiku in za katero ni nujno, da je že okužena. Za karanteno posameznik dobi odločbo, ki jo natisne na eUpravi. Vse informacije posameznik dobi z elektronsko pošto, v kateri je navedena povezava do obrazca.

Trend obolelosti s koronavirusom v na dan 21.1. 2022 (00:00-24:00):

– Št. testiranj: 14.650 PCR/ 107.468

– Št. pozitivnih:9.845

– Št. hospitaliziranih: 601 (+2)

– Št. oseb na intenzivni negi: 136 (-7)

– Dnevno št. odpuščenih iz bolnišnice: v bolnišnico 71 iz bolnišnice 61

– Št. umrlih:12

– 7-dnevno povprečje okužb: 8.825

Pregled po regijah in občinah – Aktivna povezava

CEPIVO IN CEPLJENJE –  Z enim odmerkom cepiva proti covidu-19 je po podatkih NIJZ-ja cepljenih 1.259.378 (60%) ljudi, z vsemi odmerki pa 1.206.666 oziroma 57,1 odstotka vseh prebivalcev. Z dodatnim odmerkom je cepljenih 565.645 ljudi.

Pri sosedih…

Hrvaška – Doslej je na Hrvaškem povezano s covid-19 umrlo 13.371 ljudi (36 oseb je umrlo zadnji dan). Na novo okuženih je 10.701 ljudi. V hrvaških bolnišnicah se jih zdravi 1.805 (+6) od tega jih 199 (+6) potrebuje intenzivno nego.

Avstrija – V Avstriji so včeraj zabeležili 24.260 novih okužb. V bolnišnicah je trenutno 1.126 bolnikov, na oddelkih za intenzivno nego pa je 194 bolnikov. Doslej je v Avstriji povezano s covid-19 umrlo 13.973 oseb.

 – V Avstriji imajo, kot vse kaže nenehne težave s podatki o stanju okuženosti. Vendar pa je verjetno, ko poročajo avstrijski mediji na novo okuženih na dnevni veliko več kot 20.000 novih primerov.

V začetku februarja začne veljati veljati zakon o obveznem cepljenju proti Covid-19, kazni pa se od 16. marca izrekajo šele v okviru policijskih pregledov. V skrajšanem postopku grozijo kazni do 600 evrov. Če se v dveh tednih državljan (za tujce velja PC) še vedno cepi, mu ni treba plačati ničesar. Vsakdo, ki vloži pritožbo, brez ustreznega zdravstvenega razloga (velja le uradno zdravniško potrdilo, da ste izjema) prejme kazen v višini 3600 evrov, ki pa je ne more odslužiti v zaporu.

Hkrati bodo v Avstriji od 15. marca izžrebali bone v vrednosti 500 evrov. Kdor je svoje cepljenje proti Covidu vpisal v elektronski register cepljenj, se lahko prijavi – kako in kje točno je še odprto. Vsako delno cepljenje (obstoječe in novo) je vstopnica, dobitna pa bo vsaka deseta prijava, se razume po izpeljanem celjenju.

Potovanje v države članice Evropske unije – Spletna platforma Re-open EU je informativni pripomoček (na naslovu: https://reopen.europa.eu/sl/), ki v 23 evropskih jezikih nudi vse bistvene podatke, potrebne za načrtovanje potovanja v države članice EU (informacije o prehodu meja, omejitvah potovanj, javnozdravstvenih in varnostnih ukrepih, razpoložljivih storitvah ter različne praktične informacije za popotnike).

Dobro je vedeti – Za vse, ki se odpravljate v tujino ali se vračate iz nje, velja opozorili, da se velja seznaniti s pogoji prehajanje meja različnih držav in seveda meja naših sosedov.

Podatki po svetu – https://ourworldindata.org/coronavirus /Objavo pripravil: J. Temlin/Foto: arhiv LN