Stanovanjske nepremičnine se še naprej dražijo

Ljubljana, 27. junij 2022 – Stanovanjske nepremičnine so bile v Sloveniji v 1. četrtletju na četrtletni ravni višje za 4,1 %, na letni pa za 16,9 % poroča SURS, katerega poročilo objavljamo. Število prodaj je bilo na ravni lanskega povprečja. V SiStatu objavljajo revidirane podatke za 2021, saj so, kot sporočajo, od GURS-a naknadno dobili podatke o večjem številu prodaj novih stanovanj in hiš.

Cene rabljenih stanovanjskih nepremičnin na četrtletni ravni neprenehoma rastejo že več kot dve leti
Cene rabljenih stanovanjskih nepremičnin (tj. rabljenih stanovanj in hiš skupaj) so se na četrtletni ravni zvišale za 5,2 %. Cene rabljenih stanovanj so se zvišale za 5,5 %, cene rabljenih družinskih hiš pa za 4,7 %. Rabljena stanovanja so se najizraziteje podražila v Mariboru (za 6,9 %), sledile so podražitve v preostali Sloveniji (za 6,3 %) in v Ljubljani (za 5,3 %).
Cene novih stanovanjskih nepremičnin po petih zaporednih četrtletnih zvišanjih tokrat znova nižje
Cene novih stanovanjskih nepremičnin (nova stanovanja in nove družinske hiše skupaj) so bile v primerjavi s prejšnjim četrtletjem nižje za 6,8 %. Cene novih stanovanj so se znižale za 8,7 %, cene novih družinskih hiš pa zvišale za 2,0 %.
Najizrazitejša letna rast cen stanovanjskih nepremičnin 
Letna rast cen stanovanjskih nepremičnin je bila 16,9-odstotna. Najizraziteje so se zvišale cene rabljenih stanovanj (za 19,9 %); sledile so cene rabljenih družinskih hiš (za 15,6 %) in novih stanovanj (za 4,5 %). Cene novih družinskih hiš pa so se znižale (za 1,5 %).
Koliko stanovanjskih nepremičnin je bilo prodanih in po kolikšni vrednosti?
Skupna vrednost vseh v 1. četrtletju 2022 prodanih stanovanjskih nepremičnin v Sloveniji je bila 435 milijonov EUR, kar je za 4 % manj od skupne vrednosti vseh prodaj v 4. četrtletju 2021 (454 milijonov EUR) in približno za tretjino vrednosti prodaj več kot v istem četrtletju prejšnjega leta (332 milijonov EUR).
Skupno je bilo prodanih 3.422 stanovanjskih nepremičnin, kar je za okrog 4 % manj kot v prejšnjem četrtletju.
Število prodaj rabljenih stanovanjskih nepremičnin je bilo manjše kot v prejšnjem četrtletju. Prodanih je bilo namreč 3.379 rabljenih stanovanjskih nepremičnin, skupna vrednost prodaj pa je bila 423 milijonov EUR.
Novih stanovanjskih nepremičnin je bilo prodanih 43. Skupna vrednost prodaje je znašala okrog 12 milijonov EUR, kar je polovica vrednosti v prejšnjem četrtletju (24 milijonov EUR).


Objavljeni revidirani podatki o stanovanjskih nepremičninah za 2021
Cene novih stanovanjskih nepremičnin so se v 2021 zvišale za 16,5 % (po prvotni objavi za 15,0 %); cene novih stanovanj so bile višje za 20,9 % (po prvotno objavljenem podatku za 20,2 %), cene novih družinskih hiš pa za 6,3 % (po prvotno objavljenem podatku za 3,1 %). Cene stanovanjskih nepremičnin pa so se v 2021 zvišale za 15,8 % (po prvotni objavi pa za 15,7 %). 
Skupna vrednost vseh v letu 2021 prodanih novih stanovanjskih nepremičnin je bila 166 milijonov EUR (po prvotno objavljenem podatku okrog 67 milijonov EUR), prodanih pa je bilo 820 novih stanovanjskih nepremičnin (po prvotni objavi 333). Tabeli z najnovejšimi podatki sta dostopni v podatkovni bazi SiStat./Vir:SURS/LN/

Objavljen javni razpis za dodelitev Zoisove štipendije za leto 2022/2023

Ljubljana, 27. junij 2022 – Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad Republike Slovenije je danes, 27. junija 2022, na spletni strani objavil javni razpis za dodelitev Zoisovih štipendij za leto 2022/2023. Letošnja novost je možnost oddaje elektronske vloge.

Zoisove štipendije so namenjene dijakom in študentom kot spodbuda za doseganje izjemnih dosežkov in s tem ustvarjanje dodane vrednosti na področju znanja, raziskovanja, razvojne dejavnosti in umetnosti.

Prva pridobitev Zoisove štipendije

Javni razpis za dodelitev Zoisovih štipendij za leto 2022/2023 je namenjen novim vlagateljem, ki še nimajo Zoisove štipendije oziroma se prvič prijavljajo za dodelitev, in tistim, ki v šolskem oziroma študijskem letu 2022/2023 prehajajo na višjo raven oziroma stopnjo izobraževanja (npr. prehod iz srednje šole na fakulteto). 

Zoisova štipendija se dodeli najuspešnejšim vlagateljem, ki izpolnjujejo splošne in posebne pogoje:

  • izkazujejo vsaj en ustrezen izjemni dosežek IN
  • dosegajo zahtevan šolski oziroma študijski uspeh.

Podrobneje so pogoji opredeljeni v razpisu.

Rok za oddajo vlog za dijake je petek, 9. 9. 2022, za študente pa ponedeljek, 10. 10. 2022.

Prvič je možno oddati tudi elektronsko vlogo preko portala Moja eUprava, kjer se vlagatelji prijavijo s svojo e-identiteto (kvalificirano digitalno potrdilo ali smsPASS na mobilnem telefonu). Za mladoletne osebe odda vlogo zakoniti zastopnik s svojo e-identiteto.

Razpisna dokumentacija in vloga sta na voljo na spletni strani sklada.

Nadaljnje prejemanje Zoisove štipendije

Štipendisti, ki so Zoisovo štipendijo že pridobili in v šolskem oziroma študijskem letu 2022/2023 ne prehajajo na višjo raven oziroma stopnjo izobraževanja, morajo vlogo za nadaljnje prejemanje Zoisove štipendije oddati najkasneje do konca šolskega oziroma študijskega leta 2021/2022.

Rok za oddajo vlog za nadaljnje prejemanje za dijake je 31. 8. 2022, za študente pa 30. 9. 2022.

Vloga za nadaljnje prejemanje Zoisove štipendije po ZŠtip-1 je dostopna na spletni strani sklada.

Upokojencem 30. junija dodatek, a glede na višino pokojnine; No, pa tudi o tem ali je to njihov denar?

Ljubljana, 26. junij 2022 – Medtem, ko si bodo v različnih državnih ustanovah in podjetjih (tu, kakor kje) izplačevali letni regres bodo tega (beri mini dodatka) deležni upokojenci. Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije namreč, 30. junija 2022, skupaj z rednim izplačilom junijskih pokojnin in nadomestili upokojencem primaknil še dodatek, ki pa bo različen glede na višino pokojnine, ki jo upokojenci prejemajo za svoje nekoč opravljeno delo in plačne prispevke.

Kot piše na vladni strani bo enkratni letni dodatek k pokojninam, za leto 2022, izplačan skladno z Zakonom o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2022 in 2023 (ZIPRS2223), in sicer v petih različnih višinah, odvisnih od višine pokojnine. Upravičenci do letnega dodatka ali ustreznega nadomestila iz invalidskega zavarovanja pa bodo tudi vsi, ki bodo po 1. juniju letos začeli prejemati pokojne. Njim se bodo dodatki izplačali skupaj z izplačilom prve pokojnine ali prvega nadomestila.

Kakšna bo višina letošnjega dodatka?

Upokojencem z višino pokojnine do 570,00 evrov bo izplačan letni dodatek v višini 450,00 evrov;

Upokojencem z višino pokojnine od 570,01 do 680,00 evrov bo izplačan letni dodatek v višini 310,00 evrov;

Upokojencem z višino pokojnine od 680,01 do 805,00 evrov bo izplačan letni dodatek v višini 250,00 evrov;

Upokojencem z višino pokojnine od 805,01 do 970,00 evrov bo izplačan letni dodatek v višini 200,00 evrov;

Upokojencem z višino pokojnine nad 970,01 evrov bo izplačan letni dodatek v višini 140,00 evrov.

Prejemnikom nadomestil iz invalidskega zavarovanja bo letni dodatek v letu 2022 izplačan v naslednjih višinah:

Prejemnikom nadomestil iz invalidskega zavarovanja v višini do 805,00 evrov bo izplačan letni dodatek v višini do 250,00 evrov;

Prejemnikom nadomestil iz invalidskega zavarovanja v višini od 805,01 do 970,00 evrov bo izplačan letni dodatek v višini do 200,00 evrov;

Prejemnikom nadomestil iz invalidskega zavarovanja v višini nad 970,01 evrov bo izplačan letni dodatek v višini do 140,00,00 evrov.

Kako se letni dodatek obračuna? – Tudi v letu 2022 se za obračun višine letnega dodatka pri posameznem prejemniku poleg seštevka zneskov osebne pokojnine in dela vdovske pokojnine oziroma seštevkov zneskov družinske pokojnine po prvem in po drugem roditelju ter dodatkov in razlike pokojnin po drugih predpisih, upošteva znesek pokojnine, prejete od tujega nosilca pokojninskega oziroma invalidskega zavarovanja. Za te uživalce pokojnin se višina letnega dodatka določi v sorazmernem delu glede na skupen znesek pokojnin iz slovenskega pokojninskega zavarovanja ter pokojnin, prejetih iz tujine.

Vendar pa se, skladno z določili ZIPRS2223, letni dodatek, kljub določbi 96. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2) ne odmeri v sorazmernem delu, če osnova za odmero letnega dodatka ne presega 570,00 evrov. V teh primerih se bo letni dodatek v znesku 450,00 evrov izplačal v celotni višini, tudi v primeru, če je osnovni prejemek odmerjen na podlagi mednarodnih pogodb v sorazmernem delu ali če se zaradi delne zaposlitve izplačuje delna pokojnina.

Morda niste vedeli – V Sloveniji je povprečna neto starostna pokojnina znašala 817,24 evra, vseh upokojencev pa je preko 600 tisoč – PODATKI PO ZPIZ. Najvišja trenutno znaša 3148,03 evra, prejema jo en upokojenec. Od 1. maja 2021 dalje je najnižja 279,56 evra, septembra 2021 jo je prejemalo 8103 upokojencev.

In še podatek, ki veliko pove, zakaj potrebujemo Zakona od dohodnini, da vsaj nekoliko “premakne” plače navzgor s tem pa tudi bodoče pokojnine (se razume, da je to še vedno premalo) – Minimalna mesečna plača v Sloveniji za delo opravljeno v polnem delovnem času od 1. januarja 2022 do 31. decembra 2022 je znašala 1.074,43 EUR bruto.

Neto minimalna plača brez dodatkov (dodatek za nočno delo, dodatek za delo v nedeljo in dodatek za delo na praznike in dela proste dneve po zakonu) in ob upoštevanju splošne ter dodatne splošne olajšave bo znašala 757,58 EUR in 749,65 EUR brez upoštevanja dodatne splošne olajšave.

Po spremembah Zdoh-2 pa je neto minimalna plača brez dodatkov (omenjeni zgoraj) in ob upoštevanju splošne ter dodatne splošne olajšave enaka 778,40 EUR ter 762,98 EUR brez upoštevanja dodatne splošne olajšave.

*Od 1.1.2020 se dodatki določeni z zakoni in drugimi predpisi ter s kolektivnimi pogodbami, del plače za delovno uspešnost in plačilo za poslovno uspešnost, dogovorjeno s kolektivno pogodbo ali pogodbo o zaposlitvi, ne vštevajo v minimalno plačo.

Na koncu velja dodati! – Pokojnine, ki jih prejemamo naši upokojenci, so njihov zaslužni denar, in ne neka solidarnost do njih. To je njihov denar, ki pa ga generacije politikantov premetavajo, kot se jim zahoče. Nato pa ta isti politikanti trdijo, da oni skrbijo zato, da upokojenci prejemajo pokojnine, čeprav, kot rečeno gre za njihov zasluženi denar./LN/Viri: Gov.si/ZPIZ/SURS/

Danes Mednarodni dan boja proti zlorabi drog in nezakonitemu prometu s prepovedanimi drogami

Ljubljana, 26. junij 2022  – Danes, 26. junija, obeležujemo Mednarodni dan boja proti zlorabi drog in nezakonitemu trgovanju z drogami, ki  letos poteka pod geslom »Podpiraj! Ne obsojaj!«

Podatki mednarodnega poročila raziskave Z zdravjem povezana vedenja v šolskem obdobju (HBSC 2018) so pokazali, da se Slovenija po razširjenosti uporabe konoplje med 15-letniki uvršča v sam vrh lestvice 45 držav, vključenih v raziskavo. Mladostniki iz Slovenije namreč po uporabi konoplje kadarkoli v življenju in po uporabi konoplje v zadnjih 30 dneh presegajo povprečje vrstnikov iz drugih držav.

Po podatkih mednarodnega poročila je v vseh sodelujočih državah v povprečju 13 % 15-letnih mladostnikov že kdaj v življenju uporabilo konopljo, med fanti v povprečju 15 % in med dekleti v povprečju 11 %. Podatki za Slovenijo so nad mednarodnim povprečjem, saj je pri nas že kdaj v življenju konopljo uporabilo 21 % mladostnikov, in sicer  22 % 15-letnih fantov in 19 % 15-letnih deklet. Ta podatek Slovenijo uvršča na sedmo mesto med 45 državami, vključenimi v raziskavo.

Mladostniki iz Slovenije presegajo mednarodno povprečje tudi po uporabi konoplje v zadnjih 30 dneh. Mednarodno povprečje za ta kazalnik pri 15-letnikih znaša 7 %, za Slovenijo pa 13 %.  Po uporabi konoplje v zadnjih 30 dneh se Slovenija uvršča še višje na lestvici držav, in sicer na tretje mesto, višje se uvrščata le Kanada in Bolgarija.

Eden od vzrokov za razširjenost uporabe konoplje med mladostniki v Sloveniji je tudi precejšnja dostopnost. Podatki slovenske raziskave HBSC namreč kažejo, da je polovica 15-letnikov ocenila, da lahko pridejo v naslednjih 24 urah do konoplje lahko ali zelo lahko.

»Uporaba konoplje v obdobju mladostništva je škodljiva. Raziskave so namreč pokazale, da kanabinoidi pri otrocih in mladostnikih vplivajo na razvoj tistega dela možganov, ki je zadolžen za obdelavo sprejetih podatkov in za miselne procese, ki pripeljejo do reševanja problemov in sprejemanja odločitev (npr. pri računanju). Pri redni uporabi se te sposobnosti zmanjšajo, še posebej pri tistih, ki so začeli uporabljati to drogo pred 18. letom starosti,« je povedala Ada Hočevar Grom z NIJZ. Uporabo konoplje pri otrocih in mladostnikih nekatere raziskave povezujejo tudi s slabšim učnim uspehom in predčasno opustitvijo šolanja. Poveča se tudi tveganje za uporabo drugih drog in zasvojenosti.

Andreja Drev z NIJZ pa je dodala: »Da bi bilo nujno, glede na podatke o razširjenosti in precejšnji dostopnosti konoplje med mladostniki, po vsej državi zagotoviti dostopnost do različnih preventivnih aktivnosti, s pomočjo katerih pri mladostnikih krepimo različne socialne, čustvene in vedenjske veščine, ki pripomorejo k sprejemanju zdravih in varnih odločitev. Po drugi strani pa tudi preventivne programe, kot je npr. hitra intervencija, s pomočjo katerih mladostniku pomagamo ob zaznavi težav. Hkrati so nujni tudi ukrepi za zmanjševanje dostopnosti. Mladostnikom je treba zagotoviti okolje, ki jim bo omogočalo zdrave izbire, tudi pri odločitvah glede drog.« Da so dobro načrtovani preventivni ukrepi lahko izredno uspešni, priča Islandija, kjer so uspeli precej znižati odstotek mladostnikov, ki uporabljajo psihoaktivne snovi./LN/ Vir: NIJZ/Foto: le ponazoritvena

Najboljša slovenska kuharica Ana Roš & Tuš Boutique odslej tudi na glavni tržnici v Ljubljani

Ljubljana, 26. junij 2022 – Najboljša slovenska kuharica Ana Roš in družba Tuš sta nadgradila uspešno sodelovanje in, in sicer tako, da sta v Ljubljani, natančneje v pokritem delu glavne ljubljanske tržnice, na Pogačarjevem trgu odprla Ana Roš & Tuš Boutique. Kot sporočajo iz Tuša, ta poleg izdelkov vrhunske kulinarike za vsakdanje nakupe iz linije Ana Roš & Tuš ponujal tudi druge izbrane izdelke za ljubitelje slovenskih lokalnih dobrot.

V Ana Roš & Tuš Boutique bodo na voljo tudi izbrani lokalni siri in suhomesnati izdelki, naravna vina, oljčna in bučna olja, med ter zeliščni čaji. V ponudbi pa so tudi izdelki iz eko kolekcije Benedetti life za Ano Roš in ročno izdelana slovenska keramika Daše Kogoj. Osebje boutiqua pa bo kupcem postreglo tudi z odličnimi pekovskimi izdelki in kavo.

Projekt Ana Roš & Tuš Boutique je nastal v času epidemije, ko so bile restavracije, šole ter vrtci zaprti. Številni kmetje so tako ostali brez svojih odjemalcev in ostale so ogromne količine svežih lokalnih izdelkov. Pravo zato je Ana Roš v sodelovanju s slovenskim trgovcem Tuš, lokalnim pridelovalcem pomagala tako, da je s svojimi recepturami omogočila predelavo na tisoče litrov mleka in presežkov mlečnih izdelkov ter pridelkov, ki bi drugače ostali nepobrani. 

Torej, zdaj veste kje in kaj ponuja za tiste željne izbranih dobrot Ana Roš & Tuš Boutique. Ob tem zanimivem dopolnilu ljubljanske pokrite tržnice velja dodati, da je ta že zdaj ponujala marsikaj lokalnega in izjemnega iz ponudbe slovenskih lokalnih dobrot./LN/

Letos mineva 160 let od rojstva velikega Slovenca Janeza Puha

Juršinci, 25. junija 2022 – V prihodnjih nekaj dneh bo minilo natanko 160 let od rojstva Slovenca Janeza Puha ((27. junij 1862 – 19. julij 1914), enega izmed vodilnih inovatorjev na področju mehanike, uspešnega tovarnarja in velikega vizionarja, ki je po mnenju mnogih zgodovinarjev zaznamoval

potek tehnične revolucije.

OBELEŽITEV JUBILEJA – Društvo starodobnih vozil rojaka Janeza Puha Juršinci je danes, 25. junija 2022, pripravilo posebno prireditev, s katero bodo obeležili letošnji jubilej. Dogajanje bo potekalo na Puhovi domačiji v njegovem rojstnem kraju, organizatorji pa obljubljajo pester program, srečanje Puhovih vozil iz vseh koncev Evrope in otvoritev novih razstavnih prostorov Puhovega muzeja.

Z VIZIJO IN TRDNIM DELOM DO USPEHA – Zavedati se je potrebno dejstva, da se vsaka inovacija začne z zamislijo. Zamisli imamo prav vsi, tudi dobre in obetavne, vendar jih le malo ljudi zna uresničiti, še manj pa je žal takšnih, ki jih spremeni v uspeh. Janezu Puhu je to brez vsakega dvoma uspelo. Za razumevanje Puhovih dosežkov je potrebno poznavanje njegove izjemne življenjske zgodbe in številnih dejavnikov, ki so nanj vplivali. No, pa pojdimo od začetka…

BIOGRAFIJA JANEZA PUHA

MLADOST IN ODRAŠČANJE – Če pogledamo v zgodovino, lahko hitro opazimo, da inovacije ne izvirajo samo iz dajanja spodbud ljudem, temveč je bistvenega pomena ustvarjalno okolje, kjer njihove ideje nastanejo in se povežejo. Prav nič drugače ni bilo niti s Puhom. Rodil se je v Sakušaku pri Juršincih, 27. junija leta 1862, očetu želarju Francu Puhu in materi Neži, rojeni Cizerl, kot drugi izmed štirih otrok. Obiskoval je enorazredno osnovno šolo pri Lovrencu v Slovenskih Goricah, že kot majhen deček pa je s postavljanjem majhnih lesenih mlinčkov začel kazati občudovanja vredne ročne sposobnosti in smisel za mehaniko. Največji vpliv pri tem je nanj imelo opazovanje očetovega mlina na Dravi, kjer je preživel večino svojega prostega časa.

Z dvanajstimi leti se je odpravil v Rotman h Kranerju, da bi se izučil za ključavničarja, šolanje pa je zaključil v Radgoni pri mojstru Ceršaku. V želji, da bi še dodatno izpopolnil svoje znanje in si nabral dragocenih izkušenj, se je kot vajenec odpravil v Nemčijo. Po povratku domov se je bil zaradi obveznega vojaškega roka primoran priključiti avstro-ogrskemu 6. regimentu težke artilerije, kar pa je bilo zanj zelo koristno, saj je pridobil ogromno strokovnega znanja kot mehanik in postal celo prvi ključavničar svojega polka. Ko je končal vojaško obvezo, se je želel vrniti v domači kraj in si poiskati delo, pri čemer kljub trudu in vztrajnosti ni bil uspešen.

ZAPOSLITEV IN PRVI STIK S KOLESI – S trebuhom za kruhom se je odpravil v širni svet, nazadnje pa se je ustalil v Gradcu, kar je v njegovem življenju predstavljalo prelomnico. Poleg tega, da se je tam  tudi srečno zaljubil in poročil, se je zaposlil pri mojstru Luschneiderju, pri katerem se je prvič pobližje srečal s kolesi. Njegov obseg dela je predstavljalo predvsem popravljanje Michaujevih visokokolesnikov, ki so že v tistem času veljala za izjemno neudobna, okorna, težka za krmiljenje in obenem za vožnjo nevarna kolesa, znana tudi pod imenom »mišolin«.

NASTANEK PUHOVEGA LASTNEGA KOLESA – Ob spoznanju njihovih številnih pomanjkljivosti je pričel vse intenzivneje razmišljati o izboljšavah, ki bi jih bilo mogoče uvesti v konstrukciji, vendar tam svojih zamisli še ni uspel uresničiti. Puhovo karierno pot je pomembno zaznamovalo naslednje delo, ki ga je opravljal na servisu koles pri mojstru Alblu, kajti njegove zamisli so šele tam uspele pasti na plodna tla. S svojo ustvarjalnostjo, vztrajnostjo, ambicioznostjo in trdnim delom, se mu je uspelo podpisati kar pod 17 različnih patentov v konstrukciji koles, mnoge izmed njih pa s pridom uporabljamo še danes. Pravzaprav lahko ravno našemu rojaku pripišemo zasluge za zasnovo kolesa, ki se je kot najučinkovitejše ohranilo vse do današnjih dni, pri čemer velja izpostaviti predvsem znižan okvir, dvoje enako velikih koles s krogličnimi ležaji in pogon zadnjega kolesa preko obeh pedalov z verigo.

Kljub temu, da je imel že prej pripravljene vse načrte, je svoje kolo izdelal šele z osamosvojitvijo in odprtjem lastne delavnice v Annenstrasse, katero je poimenoval »Styria VVerke«.

Čeprav je zgodovina že ničkolikokrat pokazala, da vsaka nova zamisel sprva ni bila najbolje sprejeta in da so bili potrebni večkratni poskusi, neskončne demonstracije in številne monotone vaje, preden je javnost novost sprejela in ponotranjila, v Puhovem primeru temu še zdaleč ni bilo tako. Puhovo mestno kolo je namreč že od prve predstavitve poželo izjemno navdušenje javnosti, zaradi vse večje priljubljenosti in prepoznavnosti pa je začel prejemati tudi čedalje več naročil za izdelavo.

URESNIČITEV PUHOVIH SANJ – ODPRTJE LASTNE TOVARNE – Zavidljivi uspehi so ga spodbudili k razširitvi dejavnosti, zato je uspel uresničiti svoje sanje in s kolesarskim tovarnarjem Warnerjem odkupiti stari mlin v južnem delu Gradca, v katerem je odprl pravo tovarno, eno najsodobnejših v tem delu Evrope. Imenovala se je Johan Puch – Fahrradwerke – Graz, v njej pa je začel prvo serijsko proizvodnjo lastnega kolesa.

Čeprav je bila v tistem času konkurenca med proizvajalci koles izjemno velika, povpraševanje pa zaradi visokih cen majhno, so se Puhova kolesa prodajala izredno dobro. Naročil je imel toliko, da je z proizvodnjo komaj shajal, svoja kolesa pa je izvažal celo v Veliko Britanijo, ki je svoj čas veljala za domovino najboljših koles na svetu.

Še posebno si je prišteval v čast najvišjo diplomo, ki jo je za svoja kolesa od žirije prejel na mednarodni razstavi koles v Milanu leta 1896 in laskavi naziv »Najbolj popolno kolo«, katerega je kljub veliki ter močni konkurenci prejel istega leta na prestižnem kolesarskem sejmu v Belgiji. Kar kmalu so začele po celotni monarhiji nastajati licenčne prodajalne in popravljalnice Puhovih koles »Styria«, kot je bilo uradno poimenovanje zanje.

NADGRADNJA KOLES Z BENCINSKIM MOTORJEM – Kljub zavidanja vrednim prodajnim uspehom, Puh ni želel počivati na stari slavi, temveč je pričel razmišljati, kako bi lahko na kolo dodal motor, da bi vozniku v čim večji meri olajšal napor med vožnjo. Tudi to mu je uspelo in tako je že leta 1901 iz Puhove tovarne zapeljalo prvo motorno kolo, ki je imelo vgrajen bencinski, natančneje dvocilindrski motor, katerega je skonstruiral sam.

PRVO DESETLETJE 20. STOLETJA – ČAS PUHOVIH ŠTEVILNIH PATENTOV IN NAJVEČJIH USPEHOV – Manj kot dve leti pozneje je pričel s serijsko proizvodnjo motornih koles, toda to še zdaleč ni bil njegov največji uspeh v tem letu. Še pomembnejše je bilo leto 1903 namreč zanj zato, ker je takrat uspešno patentiral napravo za nastavljanje vžiga pri eksplozijskih motorjih, kar je bilo ključnega pomena, da je lahko takrat izdelal in predstavil tudi svoj prvi avtomobil.

Naslednji velik Puhov uspeh, kateremu vsekakor moram posvetiti nekaj besed, se je zgodil leta 1906. Takrat je dirkač Nikodem z njegovim motociklom na Gordon-Bennettovi dirki s povprečno hitrostjo 77 kilometrov na uro dosegel svetovni rekord, zaradi odmevnega dosežka so njegova kolesa postala deležna še boljšega slovesa, kot sinonim za visoko kakovost pa so se uveljavila celo v Franciji, Združenem kraljestvu in Avstraliji, kar je bilo takrat velika čast.

Vsem ljubiteljem statistike in številk lahko postrežemo s podatkom, da je Puhova tovarna ob svojem vrhuncu zaposlovala za tiste čase neverjetnih 1100 delavcev in izdelala kar 16000 koles, 300 motociklov in prav toliko avtomobilov.

Ravno v letu slavnega uspeha na dirki, Puh ni počival na lovorikah, ampak je pričel tudi s serijsko proizvodnjo svojih  avtomobilov, skupno pa je uspešno prijavil 13 patentov na področju avtomobilizma in razvil 21 tipov vozil z motorjem na notranje izgorevanje. V Puhovi tovarni pa niso izhajali samo avtomobili, temveč tudi avtobusi, tovornjaki, sanitetna in vojaška vozila, izjemno ponosen pa je bil, da mu je bila zaupana celo izdelava limuzine za cesarsko družino Habsburg. V njegovem vozilu se je na poslednjo vožnjo odpravil tudi avstro-ogrski prestolonaslednik Franc Ferdinand, ko je bil v Sarajevu nanj izveden atentat.

Vzporedno z razvojem vozil je leta 1909 izdelal lasten zrakoplov, idejo letalstva pa je kasneje zaradi nesreče, ki ga je močno prizadela, opustil.

Obiskal je Daimlerja in Benza ter se še intenzivneje posvetil razvijanju različic motorjev na notranje izgorevanje, med drugim pa se je podpisal pod štirivaljni bokserski motor, katerega sta tudi več desetletij kasneje uporabljala kultna Volkswagnov hrošč in celo Porsche 911.

POSLABŠANJE ZDRAVSTVENEGA STANJA, UMIK IZ PODJETJA IN SMRT – Leta 1911 so se za Puha pričeli temačnejši časi, saj je bil srčni bolnik, naporno delo, številne stresne situacije in nemalo skrbi tekom življenja pa so pričele terjati svoj davek, kajti takrat je prvič resneje zbolel. Puh se je več kot očitno zavedal resnosti svojega stanja, v še vedno ohranjenem pismu, ki ga je poslal nekem prijatelju, pa je nekoliko sarkastično zapisal: »Motor v mojih prsih je že zastarele konstrukcije in popušča v vrtljajih.«

Zaradi poslabšanja zdravstvenega stanja se je bil primoran umakniti iz podjetja, vse več časa pa je začel namenjati konjeništvu in jahalnemu športu.

19. julija, leta 1914, se je odpravil v Zagreb na ogled konjeniške dirke, po koncu katere je zaradi srčne kapi preminil. Javnost njegove smrti bistveno ni opazila, saj se je zgolj nekaj dni zatem začela 1. svetovna vojna. Pokopan je bil v Gradcu, kjer je preživel največji del življenja.

USODA PUHOVE TOVARNE PO NJEGOVI SMRTI – Tudi po Puhovi smrti je njegova tovarna nadaljevala z obratovanjem, vse do 10. maja 1935, ko je bila združena v koncern »Steyr-Daimler-Puch Werke A.C.«. Tovarna se je preusmerila predvsem v izdelavo mopedov in vesp ter kasneje terenskih vozil, proti koncu 20. stoletja pa so v njej sestavljali celo vozila znam Volkswagen, Mercedes, Audi in Jeep.

PUHOVA IZJEMNA ZAPUŠČINA – Čeprav Puh visoke starosti ni dočakal, se je v zgodovino brez vsakega dvoma zapisal kot izjemna osebnost, ki je bistveno pospešila razvoj mehanike in obenem dokazala, da je najboljši način za napovedovanje prihodnosti, sodelovanje pri njenem ustvarjanju. Človeštvu je zapustil dragoceno zapuščino patentov, ki so neprimerljivo olajšali življenja mnogim generacijam, v uporabi pa so se ohranili vse do danes.

OHRANJANJE SPOMINA NA PUHA – Da bi se Puhu vsaj deloma oddolžili za njegovo življenjsko delo, so po njem poimenovali trg in ulico v Gradcu, most, ki je bil zgrajen čez Dravo na Ptuju, pa tudi ulico, ki pelje skozi industrijsko cono. Naziv ulice ima močan simbolni pomen, saj jo v celoti zasedajo industrijski obrati, inovativne obrtne delavnice in inštituti za razvoj, vodi pa tako proti Avstriji, kot tudi proti njegovem rojstnem kraju Sakušak pri Juršincih.

Na Puhovi zasnovi je kasneje nastala nostalgična tovarna vsem dobro poznanih mopedov Tomos, še danes pa obratuje podjetje Puch, ki izdeluje mestna kolesa in je pravzaprav nasledilo Puhovo tovarno koles. Je del največje evropske kolesarske skupine Cycleurope z letno proizvodnjo več kot milijon koles, katera izvažajo v 60 držav po vsem svetu.

Še vedno je ohranjena Puhova rojstna hiša, tako imenovana Puhova cimprača, ki je danes preurejena v muzej, na dvorišče pa je bil pred kratkim postavljen tudi Puhov doprsni kip.

POMEN NAJBOLJ ZNANEGA PRLEKA – Če se izrazim nekoliko cinično, Janez Puh je zgovoren prikaz dejstva, da se kamena doba ni končala, ker bi zmanjkalo kamenja. Človeštvo namreč že od časa svojega nastanka stremi k razvoju, z željo po zagotovitvi čim višje kakovosti življenja, njegovi poenostavitvi in obenem premagovanju ovir, ki bi se mu pojavile na poti. Prav takšen je bil tudi Puh, ki je imel edinstveno sposobnost domišljije. Predstavljal si je, kakšna bi lahko bila naša prihodnost, nato pa si je prizadeval  za izpolnitev svoje vizije in cilja, ki ga je imel pred seboj. Domišljija nam namreč ne omogoča zgolj vživljanja v ljudi, katerih izkušenj nikoli nismo delili, temveč tudi zamišljanje vsega, kar ne obstaja, in je zato najpomembnejši vir vseh inovacij ter izumov. Vsakokrat, ko Puhu rešitev težave ni bila na dosegu roke, jo je kot inovator prispeval sam. Dodaten razlog, zaradi katerega je njegovo delo občudovanja vredno pa je v dejstvu, da je pravzaprav človek brez višjih šol dosegel veliko več, kakor mnogi njegovi sodobniki z visokošolskimi diplomami.

Pomen enega največjih mislecev svojega časa pa ni zgolj v ogromnem prispevku k hitrejšem napredku v tehničnem razvoju, ampak tudi v ustvarjanju podlage za udejanjanje vizij slovenstva in državnosti, saj je ob življenju v mnogonacionalni državi, številnim političnim pritiskom, katerim je bil izpostavljen in imenu Johann Puch, s katerim je deloval v poslovnem svetu, vselej ohranil slovensko nacionalno zavest.

Kljub svojemu zavidljivemu občutku za mehaniko, katerega je imel tako razvitega, kot bi mu bil položen naravnost v zibelko ter številnim uspehom, ki so mu prinesli svetovno slavo in ugled, je ostal skromen, hkrati pa ni nikoli pozabil na svoj rojstni kraj in se je vsakič predstavljal kot ponosen Prlek!

In še to! Društvo rojaka Janeza Puha že od vsega začetka organizira mednarodno srečanje starodobnih vozil zadnjo soboto v juniju ob obletnici rojstva Janeza Puha. Prvo je bilo organizirano 30. junija 2001 pod imenom »Juršinci 2001«, ki se ga je udeležilo okrog 100 vozil. Število udeležencev na teh srečanjih se je iz leta v leto povečevalo. In prav je tako!

V Sloveniji danes obeležujemo dan državnosti

Ljubljana, 25. junij 2022 – Slovenija danes, 25. junija, praznuje dan državnosti in 31. obletnico osamosvojitve. Vrhunec prazničnih prireditev je bil že sinoči, ko na ljubljanskem Kongresnem trgu potekala osrednja državna.

Slavnostni govornik je bil predsednik republike Borut Pahor, ki je v svojem nastopu izpostavil uspehe, a pozabil našteti tudi številne neuspehe, ki smo jih v zadnjih 31 letih, dosegli.

Urad predsednika republike naj bi bil danes, 25. junija, odprl vrata obiskovalcem, a je, kot sporočajo iz predsednikovega kabineta je termin za obiskovalce že zaseden (glede na možne predhodne prijave). Pred vhodom v palačo pa bo postrojena častna straža garde Slovenske vojske, kar je dostopno obiskovalcem.

Saj vemo, da se ve, a je prav ponoviti! – Slovenija dan državnosti zaznamuje kot spomin na 25. junij 1991, ko je tedanja skupščina sprejela Temeljno ustavno listino o samostojni in neodvisni Republiki Sloveniji. Hkrati je sprejela ustavni zakon za izvedbo temeljne ustavne listine in Deklaracijo o neodvisnosti. Po slavnostni razglasitvi samostojnosti in neodvisnosti dan kasneje se je začela osamosvojitvena vojna.

Z različnimi prireditvami bodo današnji dan državnosti počastili tudi v številnih občinah. No, kot zanimivost dodajmo, da se je tudi ameriški iskalnik Google s posebno vstopno stranjo pridružil praznovanju dneva slovenske državnosti.

Tudi to velja omeniti! – Sinočnjo proslavo je zaznamovalo tudi neupoštevanje protokolarnih pravil s strani predsednice Državnega zbora mag. Urške Klakočar Zupančič.

Ta je namreč ob prihodu na proslavo, z neprimernim obnašanjem, kršila pravila povezanim z zastavo države in tudi odnosa do častnega ešalona slovenske vojske, ki je tam bil tudi v čast funkcije predsednika DZ. Funkcije, ki pa jo kaže sedanja predsednice Državnega zbora mag. Urške Klakočar Zupančič še ne pozna ali pa jo s svojim obnašanjem namerno omalovažuje. /pripravi: Janez Temlin

Kaj brati? Samo en ples ali Midva ne bova rešila sveta…

Ljubljana, 25. junij 2022 – Medtem ko oni tam zgoraj vse bolj ogreva, smo skočili, da založbe Mladinske knjige, ki je na svoje knjižne police postavila dve zanimivi novosti, in sicer knjigo Samo en ples, življenjsko zgodbo legendarne slovenske plesne umetnice in koreografinje Marte Paulin Schmidt – Brine (1911─2002) ter knjigo Midva ne bova rešila sveta, eseje o teorijah zarot filozofa dr. Tomaža Grušovnika.

Knjiga Samo en ples, kot že zapisano, predstavlja življenjsko zgodbo legendarne slovenske plesne umetnice in koreografinje Marte Paulin Schmidt – Brine (1911─2002) (seveda jo bolje poznajo tisti, ki poznajo del naše polpretekle zgodovine ali pa so specialisti za ples) znane tudi po njenem partizanskem delovanju, in sicer z imenom Brina, ki si ga je izmislila med drugo svetovno vojno, ko je bila članica znamenite 14. divizije.

Avtorica te zanimive knjige o enkratni umetnici in koreografinja pa je dr. Malina Schmidt Snoj, dramaturginja in slovenistka, ki je njena hčerka. Ta je materino zgodbo rekonstruirala s pomočjo številnih dokumentov, pričevanj in zgodovinskih podatkov. Zapisan življenjepis bralcu ponuja osebno zgodbo in zgodovino, oboje pa dopolnjuje in dokumentira z več kot dvesto fotografijami.

No, v knjigi Midva ne bova rešila sveta – s svojimi eseji o teorijah zarot pa filozof dr. Tomaž Grušovnik, omogoča bralcu spoznanja s svojim »dodatkom« (da ne bo pomote, gre samostojno delo) v kateri je avtor pred tem v knjigi Karantenozofija… omenjal tudi teorijo zarote v zvezi s cepljenjem.

V Karantenozofiji avtor na poljuden način in s pomočjo teorije išče odgovore na vprašanja: Smo ljudje dojemljivi za spoznavanje novega in spremembe? Ali raje blokiramo ideje, ki rušijo naš znani svet? Nas bo kriza pripeljala bliže zaupanju v znanost? Zakaj teorijo zarote lahko razumemo kot tolažbo? O čem razmišlja Narcis pod masko? Kaj se bo zgodilo, ko bodo maske padle?

V knjigi Midva ne bova rešila sveta, pa je avtor to temo razširil na številne kandidatke teorij zarot. Ob tem pa svoje poglobljene poglede črpa iz zakladnice filozofske tradicije ter konspiracizma. Konspiracizma (Gre za družbeno znanost, ki jo poznano s terminom “konspiracizem”, kar pomeni način mišljenja, ki je v soglasju s teorijami zarote), ki nam povrne delček izgubljenega sveta, v vsakdanjik pa vnese enigmatičnost in napetost.

Velja dodati, da avtor filozof dr. Tomaž Grušovnik pred kratkim za delo Konspiracizem prejel priznanje Slovenske znanstvene fundacije prometej znanosti za odličnost v komuniciranju za leto 2021./Objavo pripravila: Alenka T. Seme/Foto in video – Alenka T. Seme/

Žaljiv, če že ne primitiven nastop predsednice DZ na proslavi ob dnevu državnosti

Ljubljana, 24. juniji 2022 – To je nastop predsednice Državnega zbora Republike Slovenije, ki predstavlja državni zbor in vodi njegovo delo. Po protokolu je drugi najpomembnejši človek v državi, takoj za predsednikom države.

In tako se obnaša predsednica Državnega zbora mag. Urška Klakočar Zupančič, ki je na proslavi ob Dnevu državnosti Republike Slovenije ponižala s svojim primitivnim prihodom našo vojsko.

To, kar se je zgodilo, je nedopustno in žaljivo tudi za vse državljane Slovenije. Ali na Državnem zboru nimajo ljudi za protokol, da bi predsednico podučili, kako se mora obnašati.

Dan državnosti je slovenski državni praznik, ki obeležuje spomin na 25. junij 1991, ko je Slovenija formalno postala neodvisna. Na ta dan sta bili sprejeti Deklaracija o neodvisnosti Slovenije in Temeljna ustavna listina o samostojnosti in neodvisnosti Slovenije, sicer slavnostno razglašeni naslednji dan, 26. junija, na Trgu republike v Ljubljani./LN/Video povzet po FB/

Založba Rokus Klett prejela pomembno mednarodno priznanje Comenius-EduMedia za interaktivna gradiva IzziRokus za matematiko

Ljubljana, 24. junij 2022 – Založba Rokus Klett je za zbirko vrhunskih interaktivnih gradiv za matematiko od 6. do 9. razreda na digitalni platformi IzziRokus prejela plaketo in prestižno medaljo Comenius-EduMedia za najboljše gradivo v svoji kategoriji. Žirija je nagrado predala Založbi Rokus Klett na slavnostni podelitvi 23. junija v Berlinu.

Nemško združenje GPI (Gesellschaft für Pädagogik und Information) za pedagogiko in informatiko je prepoznalo visoko kakovost vsebinskega, metodično-didaktičnega, tehničnega in digitalnega vidika zbirke vrhunskih interaktivnih gradiv za matematiko IzziRokus 6–9, ki pomaga učencem doseči boljše razumevanje šolske snovi in lažje ter hitrejše učenje.

Nemško združenje GPI za pedagogiko in informatiko že od leta 1995 podeljuje priznanja Comenius-EduMedia, ki potrjujejo kakovost digitalnih izobraževalnih izdelkov, kot so izobraževalni portali, sistemi za upravljanje učenja (LMS), tečaji, pedagoške interaktivne igre in igričarsko oblikovane vsebine.

Prejeta plaketa predstavlja mednarodno potrditev in prepoznano kakovost zbirke vrhunskih interaktivnih gradiv za matematiko IzziRokus 6–9. Poleg plakete je omenjena zbirka interaktivnih učnih gradiv prejela tudi medaljo Comenius-EduMedia, ki predstavlja najvišje priznanje nemškega združenja za Založbo Rokus Klett.

»Zelo ponosni smo na prejeto plaketo, saj je le-ta priznanje in potrditev našega intenzivnega, inovativnega ter naprednega dela, na katerega prisegamo že 30 let. Digitalna platforma IzziRokus je rezultat intenzivnega razvoja Rokusove ekipe v času korone in je luč sveta ugledala na začetku pravkar zaključenega šolskega leta (2021/22). Dodala bi še, da so nagrajena interaktivna gradiva razvita na osnovi ene izmed največjih Rokusovih učbeniških uspešnic, Skrivnosti števil in oblik, kar je tudi svojevrstno priznanje avtorski in uredniški ekipi.« Maruša Dejak, glavna direktorica založb Rokus Klett in Modrijan izobraževanje

Lažje učenje z upoštevanjem učnega tipa učenca – Interaktivno digitalno platformo IzziRokus z najnovejšo zbirko vrhunskih interaktivnih gradiv za matematiko od 6. do 9. razreda odlikujejo odlični didaktični pristopi in prilagojenost vsebin različnim učnim stilom učencev. Interaktivna gradiva IzziRokus namreč temeljijo na različnih učnih tehnikah in so prilagojena različnim učnim tipom in specifičnim potrebam vsakega učenca posebej. Vsebujejo slušne posnetke teorije, videoposnetke s prikazi ter druge multimedijske vsebine za boljšo ponazoritev učne snovi. K vsaki učni enoti so dodane interaktivne naloge, ki ob reševanju uporabniku ponujajo takojšnjo povratno informacijo o uspešnosti reševanja. Tako omogočajo boljše razumevanje šolske snovi, lažje in hitrejše učenje, učiteljem pa lajšajo spremljanje napredka posameznega učenca ter tudi razumevanje njegovega učnega procesa.

Orodja za učence s posebnimi potrebami – Zbirke gradiv vsebujejo številna orodja in lastnosti, ki podpirajo delo učitelja in učence pri učenju – tudi učence s posebnimi potrebami ter učence s specifičnimi učnimi težavami. Posamezniku omogočajo menjanje zapisa črk v samo velike tiskane črke, menjanje v pisavo za osebe z disleksijo, menjanje prikaza v temni način in povečevanje velikosti pisave. V brskalniku Chrome na celotni publikaciji delujejo tudi Google orodja za prevajanje celotne vsebine v drug jezik, kar je odlična prilagoditev za učence tujce (v zadnjem času še posebej za učence iz Ukrajine, ki so v Sloveniji integrirani v slovenske javne šole).

Podpora učitelju – Učitelj ima vedno (na celotni platformi) na voljo osnovna orodja za rabo pri pouku (prilagoditve v velikosti teksta, pisanje z različnimi pisavami, markiranje teksta ali druge vsebine, ustvarjanje tabelske slike na prazni barvni podlagi ali v izbranem črtovju ali mreži ter posebna orodja, kot so prezentacijske oblike učne snovi za predvajanje vsebine v učilnici ter spremljanje napredka učencev: v razdelku moj razred lahko kreira svoj razred in s pomočjo LMS (Learning Management System) spremlja uspešnost reševanja nalog pri posameznem učencu svojega razreda).

Celotna platforma deluje na različnih velikostih ekranov, uporabna je tudi na mobilnih napravah, deluje pa celo brez stalne internetne povezave.

Več o digitalni platformi in zbirki interaktivnih gradiv za matematiko 6–9 si lahko ogledate na izziRokus.si in v priloženem predstavitvenem posnetku platforme./LN/Foto: press Rokus Klett