Slovenija, 29. december 2025 – A ste vedeli, da je na današnji dan 29. decembra 1972 bila odprta prva slovenska štiripasovna avtocesta na relaciji Vrhnika–Postojna. In to, da danes avtocesta na relaciji Vrhnika–Postojna velja za simbolni začetek sodobne cestne infrastrukture v Sloveniji, ki je bila zgrajena v pičlih dveh letih. Vse to pa se zgodilo v času, ko je bila Slovenija še del Jugoslavije, a je že jasno kazala lastno razvojno ambicijo. Najzaslužnejši za to prelomnico pa je bil Stane Kavčič, takratni predsednik republiške vlade Slovenije, ki jo je vodil med letoma 1967 in 1972.
Paradoks zgodovine pa je, da je moral Kavčič odstopiti še pred odprtjem avtoceste, saj je njegov razvojni, liberalno usmerjen pristop naletel na odpor tako v Beogradu kot tudi pri delu slovenske mehko hrbteničarske politične strukture v Ljubljani. Med drugim pa so se ga znebili tudi zato, ker je infrastrukturo razumel kot strateško hrbtenico naroda. A ne samo kot gradbeni projekt, ampak tudi kot osnovni pogoj za gospodarski razvoj, regionalno povezanost in politično samozavest Slovenije.
Znano je, da je Kavčič že konec šestdesetih let zagovarjal dolgoročno načrtovanje prometnih koridorjev, vključevanje Slovenije v evropske tokove (Šentilj – Koper in Nova Gorica), večjo avtonomijo pri odločanju o naložbah ter liberalnejši gospodarski model, ki bi omogočil hitrejši razvoj Slovenije.
Dejstvo je, da prva avtocesta ni bila zgolj prometnica – bila je osnova, da Slovenija razmišlja drugače in dlje od trenutnih političnih okvirov.
Zdaj, več kot petdeset let pozneje ima Slovenija avtocestno omrežje, ki v veliki meri sledi logiki, začrtani že v Kavčičevem času, a se ve, da veliko desetletij prepozno.
Kot se ve, ima Slovenija približno 540–550 km avtocest (A1–A5), Hitra cesta (H-oznake): dodatnih 60–80 km skupaj preko 600+ km cest najvišje kategorije.
Ključne osi:
– A1 Šentilj–Koper: sever–jug, gospodarska in logistična hrbtenica države
-A2 Karavanke–Obrežje: zahod–vzhod, povezava z Avstrijo in Hrvaško
-A4 Maribor–Gruškovje in A5 proti Madžarski: regionalna in evropska vpetost,
Res je, da je Slovenija ena redkih držav, ki ima polno avtocestno povezavo z vsemi sosedami, kar pa je neposredna posledica zgodnje strateške usmeritve, ki jih je zasnoval »trmasti« Stane Kavčič. No, ob tem pa velja dodati, da so njegovi nasledniki potrebovali kar 53 let, da so njegove osnovne smele cilje uresničiti. O njihovi »sposobnostih« pa bo nekoč svoje povedala zgodovina, predvsem pa stroka.
Seveda smo hoteli poiskati tudi podatek koliko nas je doslej vse to stalo. Seveda natančne skupne številke ni, saj je bila gradnja razporejena čez več desetletij in financirana iz različnih virov (državni proračun, cestnine in vinjete, posojila, evropska sredstva).
Ocene pa kažejo, da je skupna vrednost izgradnje avtocestnega sistema Slovenijo stal več milijard evrov. Kakšna je bila povprečna cena kilometra pa ne ve nihče. Ve pa se, da so bile te zelo različne tudi zaradi številnih aneksov, ki jih je vladam podtikal znameniti glavni “zidar” slovenskih avtocest Ivan Zidar.
Kljub vsemu pa je pomembno poudariti, da je donos teh naložb (če tudi krepko preplačanih) kljub temu dolgoročno pozitiven in zelo pomemben za razvoj države in konkurenčnost njenega gospodarstva.
To s Kavčičem nima veliko skupnega, in sicer, da Slovenija leta 2025 še ni infrastrukturno povsem ustrezno povezana. Saj se ve, da tretja razvojna os (Koroška–Dolenjska–Bela krajina) ostaja nedokončana. Da je ljubljanski prometni vozel kronično preobremenjen. Da ne govorimo o stanju povezave Maribor – Ljubljana – Koper. In tudi o povezanosti manjših regij, ki še vedno nimajo enakovrednega dostopa do hitrih povezav.
Res je, da je še nenarejeno tudi danes zaradi političnih iger. A zagotovo ne takšnih, s katerimi se je moral soočati Stane Kavčič. Kot je bil deležen oviranja z vseh strani. Onih v Beogradu, predvsem s strani onega, ki so ga nedavno začasno obglavili v Velenju, da ne govorimo o pritlehnih slovenskih politikantih, ki so mu ves čas polena metali pod noge v Ljubljani, čeprav sami stvari niso obvladali.
In za konec poklona vizije človeku moderne cestne povezave v Sloveniji, še sporočilo današnji politiki. Če kaj, potem zgodba Staneta Kavčiča uči, da razvoj zahteva pogum in vizijo, da infrastruktura ni strošek, temveč naložba, da politični odpor pogosto spremlja velike premike in to, da kratkoročna politika ne more nadomestiti dolgoročnega razmisleka.
In tega se je zavedal Stane Kavčič, ki je že leta 1967 zagovarjal liberalnejše gospodarstvo in strateške naložbe za razvoj Slovenije. Zato je prav, da se s tem kratkim člankom na današnji dan poklonimo – arhitektu sodobne slovenske prometne vizije. Ne zaradi omenjenega odseka – na relaciji Vrhnika – Postojna -, temveč zaradi tega, ker je med prvimi razumel, da država brez urejene infrastrukture nima prihodnosti./Objavo pripravil: J. Temlin/Fotografija arhiv LJN/
Opomba – Tudi ta povezava – pa ne samo ta – govori o Stanetu Kavčiču /povezava ni naša avtorska last/.