Slovenija, 31. december 2025 – Ob koncu decembra Statistični urad objavi najnovejše uradne statistične podatke o stanju v državi. Na enem mestu so zbrali tiste, ki so zaznamovali leto 2025. In mi smo so povzeli nekatera področja, da bi se videlo, kaj je dosegla naša država na različnih področjih v letu, ki je praktično za nami.

In to pravi statistični pregled:

Gospodarstvo – Rast slovenskega gospodarstva je bila v 3. četrtletju 1,7-odstotna.

Primanjkljaj in dolg države  – Sektor država je v 2. četrtletju ustvaril 512 milijonov EUR primanjkljaja, kar je predstavljalo 2,9 % BDP.

Gospodarska klima – V primerjavi z dolgoletnim povprečjem (2010–2024) se je kazalnik gospodarske klime letos večinoma gibal nekoliko pod njim, pri čemer sprva ni bilo zaznati večjih odstopanj med meseci, proti koncu leta pa se je zaupanje rahlo okrepilo.

Gradbeništvo – Od januarja do oktobra je bilo izdanih za 2,3 % več gradbenih dovoljenj za stavbe kot v istem obdobju lani.

Industrija – Prihodek od prodaje v industriji je bil v letošnjih prvih devetih mesecih za 0,9 % manjši kot v lanskih.

Trgovina in storitve –  V prvih treh četrtletjih je bil realni prihodek v trgovini za 2,0 % večji kot v lanskih.

Cene – Cene življenjskih potrebščin so se od začetka leta do konca novembra zvišale za 2,7 %, kar je več kot v istem obdobju lani. V primerjavi z lanskim novembrom so bile višje za 2,3 %.

K letni inflaciji je največ prispeval dvig cen hrane in brezalkoholnih pijač. Te so porasle za 5,0 %, v istem obdobju lani pa za 2,3 %. Storitve so se v enem letu podražile za 2,7 %, blago pa za 2,1 %. V državah evrskega območja je bila letna stopnja inflacije, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, oktobra 2,1-odstotna. Najnižja je bila na Cipru (0,2-odstotna), najvišja v Estoniji (4,5-odstotna), v Sloveniji pa je znašala 3,1 %.

Plače – Povprečna mesečna bruto plača za obdobje od letošnjega januarja do septembra je bila višja od plače za prve tri četrtine lanskega leta, in sicer nominalno za 6,9 %, realno – tj. ob upoštevanju indeksa rasti cen življenjskih potrebščin – pa za 4,5 %. V zasebnem sektorju se je nominalno zvišala za 5,3 % (oz. realno za 2,9 %), v javnem pa za 9,6 % (oz. realno za 7,1 %). V institucionalnem sektorju država, v katerega spadajo državna uprava, občine, javne bolnišnice, javne šole ipd. ter je del javnega sektorja, je nominalno zrasla za 10,6 % (oz. realno za 8,1 %). Izrazitejše zvišanje plač v slednjem je med drugim povezano z uvedbo prenovljenega sistema plač v javnem sektorju, ki je začel veljati 1. januarja letos.

Brezposelnost – V preteklih dveh letih smo zaznali najnižje stopnje anketne brezposelnosti, odkar spremljamo ta podatek. V letošnjem 2. četrtletju je upadla na najnižjo raven doslej, na 3,2 %, tako kot lani pa je v 3. četrtletju sledil preobrat – stopnja brezposelnosti je zrasla za odstotno točko, na 4,2 %. Zvišala se je pri vseh starostnih skupinah. Potem ko je bilo v zadnjem obdobju med brezposelnimi nekoliko več moških, je bilo v letošnjem 3. četrtletju razmerje med spoloma ponovno uravnoteženo (polovica moških, polovica žensk).

Slovenija se je s 3,2-odstotno stopnjo brezposelnosti v 2. četrtletju uvrščala pod povprečje članic EU (5,9 %). Še nižjo stopnjo so imele Češka (2,7 %), Poljska (2,8 %) in Malta (2,9 %), najvišjo pa Španija (10,3 %), sledila je Finska (10,2 %).

Prebivalstvo  – Slovenija ima po zadnjih razpoložljivih podatkih (1. 7. 2025) 2.130.986 prebivalcev, njihova povprečna starost je 44,5 leta, več kot petina (22,4 %) pa je starih najmanj 65 let. Med prebivalci je desetina (10,2 %) tujih državljanov. Naravni prirast je bil po začasnih podatkih za prvih deset mesecev negativen. Od začetka januarja do konca oktobra letos se je rodilo 14.099 otrok, 17.320 prebivalcev Slovenije pa je v tem obdobju umrlo. Število rojenih je bilo v primerjavi z istim obdobjem prejšnjega leta manjše za 0,7 %, število umrlih pa za 3,0 %.

Izobraževanje – V terciarno izobraževanje se je v lanskem študijskem letu vpisalo 82.388 študentov. Delež mladih, vključenih v višje- in visokošolsko izobraževanje, je znašal 48,9 %. Med študenti prevladujejo ženske in redni študenti. Delež tujih študentov (z vidika države stalnega prebivališča) je bil 12,9-odstoten. Terciarno izobraževanje so lani uspešno zaključili 17.704 študenti, njihova povprečna starost je znašala 27,7 leta.

Statistika digitalne družbe – V vsakdanje življenje pa čedalje bolj posegajo tudi tehnologije umetne inteligence (UI). 57 % 16–74-letnikov je odgovorilo, da te tehnologije poznajo. Več kot petina (21 %) jih je uporabljala orodja generativne UI, kot so ChatGPT, Copilot, Gemini, DALL-E. Med mladimi (16–24 let) je bilo takih več kot polovica (55 %), v najstarejši starostni skupini (65–74 let) pa 4 %. Takšna orodja je uporabljalo 70 % učencev, dijakov ali študentov, 24 % zaposlenih in 4 % upokojencev.

Med 75–89-letniki jih je internet v istem obdobju uporabljalo 40 %, 32 % večkrat na dan. Dvomljivo ali neresnično vsebino ali informacijo na internetu jih je opazilo 18 %, odstotno točko manj pa jih je že slišalo za tehnologije umetne inteligence. 4 % jih uporablja orodja generativne umetne inteligence.

Med podjetji z 10 ali več zaposlenimi in samozaposlenimi jih je v letu 2025:

• 43 % uporabljalo plačljive srednje ali bolj napredne storitve računalništva v oblaku,
• 31 % izvajalo podatkovno analitiko – v 27 % podjetij so jo opravljali zaposleni in v 7 % drugo podjetje oz. organizacija,
• 22 % uporabljalo tehnologije umetne inteligence.

V 1. četrtletju je internet uporabljalo 92 % oseb, starih 16–74 let.

Odpadki – Skupna količina zbranih odpadkov se je v letošnjem 1. polletju povečala za 130.000 ton ali za skoraj 3 % v primerjavi z istim obdobjem lani in je znašala 4,8 milijona ton. Zbranih je bilo približno 470.000 ton komunalnih odpadkov, kar je približno desetina (skoraj 11 %) manj kot v lanskem 1. polletju. Zmanjšanje je bilo predvsem posledica upada količine zbranih mešanih komunalnih odpadkov za 28 % v tem obdobju. Ločeno smo zbrali več kot 78 % komunalnih odpadkov, kar je za 5 odstotnih točk več kot v istem obdobju lani. Količina odloženih komunalnih odpadkov se je zmanjšala za skoraj 18 % in je znašala 26.670 ton.

Proizvodnja električne energije – Neto proizvodnja električne energije je med letošnjim januarjem in septembrom znašala 10.581 gigavatnih ur (GWh) in se je v primerjavi z istim obdobjem lani zmanjšala za desetino. Največ električne energije je proizvedla jedrska elektrarna (42 %), sledile so hidroelektrarne (30 %) in termoelektrarne (16 %). Delež proizvodnje v sončnih in vetrnih elektrarnah je bil 11-odstoten.

Poraba električne energije – V zadnjih letih (2021–2025) so gospodinjstva v Sloveniji mesečno porabila med 215 in 400 GWh električne energije. V mestni občini Ljubljana se je mesečna poraba električne energije v gospodinjstvih v tem obdobju gibala med 27 in 46 GWh, v mestni občini Maribor pa med 8 in 22 GWh. V obeh občinah je poraba električne energije pričakovano najmanjša v poletnih mesecih, največja pa v zimskih.

Z naprednimi merilnimi napravami v distribucijskem sistemu je bilo na začetku leta opremljenih skoraj 97 % uporabnikov.

Cene energentov – Cena zemeljskega plina za gospodinjske odjemalce z vsemi davki je bila v 1. polletju za 3 % nižja kot v istem obdobju lani, znašala je 0,085 EUR/kWh. Po drugi strani se je cena za negospodinjske odjemalce v tem obdobju zvišala za desetino in je dosegla 0,057 EUR/kWh (brez DDV).

Cena električne energije za gospodinjske odjemalce z vsemi davki je v letošnjem 1. polletju znašala 0,179 EUR/kWh in bila za 14 % nižja kot v lanskem. Cena za negospodinjske odjemalce se je prav tako znižala, in sicer za 9 %, na 0,150 EUR/kWh (brez DDV).

Gibanje cen v kmetijstvu –  V prvih treh četrtletjih letošnjega leta so bile cene kmetijskih pridelkov pri pridelovalcih na medletni ravni v povprečju višje – v prvem četrtletju za 6,8 %, v drugem za 8,7 % in v tretjem za 7,9 %.

Na dvig so najbolj vplivale višje cene živali in živalskih proizvodov. Pri živalih se je najizraziteje podražilo govedo, pri živalskih proizvodih pa mleko. Cene rastlinskih pridelkov so bile v 1. četrtletju v povprečju nižje, medtem ko so v 2. in 3. četrtletju rahlo porasle.

Po prvi oceni indeksov cen kmetijskih pridelkov pri pridelovalcih bodo njihove cene v povprečju višje kot v letu prej. Na dvig bodo vplivale višje cene živali in živalskih proizvodov, za cene rastlinskih pridelkov pa pričakujemo, da bodo ostale na podobni ravni.

Rast cen inputov v kmetijstvu (tj. proizvodov in storitev za tekočo porabo in investicije v kmetijstvu) se je nadaljevala tudi v letu 2025. Rahle pocenitve na skupni ravni smo zaznali le aprila in maja.

Od januarja do septembra letos so se cene inputov dvignile povprečno za 1,7 %, medtem ko so bile v septembru na medletni ravni višje za 1,9 %. Proizvodi in storitve za tekočo porabo v kmetijstvu so bili septembra povprečno za 2,1 % dražji kot pred letom dni, proizvodi in storitve za investicije v kmetijstvu pa za 1,6 %.

Po prvih statističnih ocenah naj bi bile konec letošnjega leta cene večine skupin inputov v kmetijstvu v povprečju višje kot lani.

Transport  –  Tovorna motorna vozila, registrirana v Sloveniji, so v prvi polovici letošnjega leta prepeljala 50,8 milijona ton blaga, opravila 9,9 milijarde tonskih kilometrov in naložena prevozila 640 milijonov kilometrov.

V primerjavi z istim obdobjem lani so prepeljala za 1 % več blaga, opravila za 12 % manj tonskih kilometrov in naložena prevozila za 13 % manj kilometrov. V notranjem prevozu so prepeljala za 5 % več, v mednarodnem prevozu pa za 5 % manj.

Z vlaki je bilo v prvih treh četrtletjih letos prepeljanih 15,2 milijona potnikov ali za petino več kot v istem obdobju lani. Opravljenih je bilo 867 milijonov potniških kilometrov oz. za 1 % več. V železniškem blagovnem transportu je bilo v prvi polovici leta v Sloveniji prepeljanega za 6 % manj blaga in prav toliko manj opravljenih tonskih kilometrov kot v istem obdobju lani.

Prek Letališča Jožeta Pučnika Ljubljana je od letošnjega januarja do konca septembra potovalo več kot 1,2 milijona potnikov ali za desetino več kot v istem obdobju lani. V letališkem blagovnem prometu je bilo pretovorjenega nekaj več kot 8.800 ton blaga ali za 4 % manj.

V vsa tri slovenska pristanišča je med januarjem in septembrom priplulo ali iz njih odplulo skupno 2.827 ladij ali za 1 % več kot v istem obdobju lani. Tovornih ladij je bilo 2.404, plovil za prevoz potnikov pa 423. Ta so pripeljala ali odpeljala 135.232 potnikov oz. za 18 % več. V koprskem pristanišču je bilo pretovorjenih 16,3 milijona ton blaga oz. enako kot v primerjanem obdobju.

Čez slovenske cestne mejne prehode je v prvih devetih mesecih vstopilo ali izstopilo 61 milijonov potniških vozil in 14 milijonov tovornih vozil. Za obe vrsti vozil je število v primerjavi z istim obdobjem lani ostalo nespremenjeno.

Med izbranimi števci na avtocestah je bil v prvih devetih mesecih s prometom potniških vozil najbolj obremenjen odsek s števcem Drenov Grič blizu Vrhnike. Naštel je okoli 15,5 milijona potniških vozil, kar je enak obseg kot v istem obdobju lani.

S prometom tovornih vozil je bil najbolj obremenjen odsek s števcem Ravbarkomanda, ta je naštel 5 milijonov tovornih vozil ali za 2 % več kot v lanskih prvih devetih mesecih.

Osebni avtomobili  – Do konca letošnjega septembra je bilo v Sloveniji prvič registriranih skoraj 72.500 (navadnih oz. zasebnih) osebnih avtomobilov, kar je povprečno okoli 8.100 na mesec. Izmed teh je bilo prvič registriranih skoraj 43.800 novih. Prvič registriranih osebnih avtomobilov je bilo za 1 % več kot v prvih devetih mesecih lani, samo novih registracij za 8 % več, prvih registracij rabljenih osebnih avtomobilov pa za 7 % manj. Konec leta 2024 je bilo v Sloveniji skoraj 1,3 milijona registriranih osebnih avtomobilov.  Predstavljali so skoraj tri četrtine (73 %) vseh cestnih motornih vozil, registriranih pri nas. Lani sta večino osebnih avtomobilov v Sloveniji poganjala dizel (48 %) in bencin (45 %). Osebni avtomobili na hibridni pogon so dosegli 4-odstotni delež vseh registriranih osebnih avtomobilov; njihovo število se je povečalo za 44 %. Osebnih avtomobilov na električni pogon je bilo za tretjino (33 %) več, njihov delež pa je zajemal 1 % voznega parka osebnih avtomobilov.

Prihodi in prenočitve turistov – Do konca letošnjega oktobra je Slovenijo obiskalo 6,3 milijona turistov, kar je za 7 % več kot v istem obdobju lani. Skupno so ustvarili 16,2 milijona prenočitev ali za 6 % več kot leto prej. Podobno kot lani je bila najbolj obiskana občina Ljubljana, v kateri je bilo ustvarjenih 15 % vseh prenočitev. Nekoliko manj (11 %) vseh prenočitev so našteli v občini Piran, sledili so Bled, Kranjska Gora in Bohinj. Povprečna doba bivanja je znašala 2,6 prenočitve (tj. enako kot lani v prvih desetih mesecih). Med omenjenimi občinami je bila najdaljša v Piranu s 3,1 prenočitve.

Večino prenočitev pri nas ustvarijo tuji turisti. Od začetka januarja do konca oktobra je v Sloveniji prenočilo 24 % domačih in 76 % tujih gostov. Domači turisti so v tem obdobju ustvarili 3,9 milijona prenočitev, kar je približno toliko kot lani. Največkrat so, tako kot lani, prenočili v obmorskih občinah Piran in Izola ter zdraviliških občinah Brežice in Moravske Toplice. Prenočitev tujih turistov je bilo v opazovanem obdobju 12,3 milijona ali za 9 % več kot lani. Skoraj petino njihovih prenočitev je bilo ponovno v Ljubljani. Največ prenočitev (16 % vseh tujih) so ustvarili gosti iz Nemčije, sledili so turisti iz sosednje Italije in Avstrije ter Češke in Nizozemske.

Do konca oktobra je bilo največ prihodov turistov v nastanitvenih obratih na praznični dan, tj. v petek, 15. avgusta 2025, in sicer 54.000. Brežice, Bohinj in Piran so bili najpogostejša izbira domačih turistov, med tujimi gosti pa so bile tudi na ta dan za prenočevanje najbolj priljubljene občine Ljubljana, Piran in Bled. Najmanj turistično obiskan dan pa je bil v tem obdobju torek, 7. januar, ko so v nastanitvenih obratih našteli približno 4.500 prihodov turistov.

Gosti so lahko avgusta, na vrhuncu turistične sezone, izbirali med 65.600 nedeljivimi enotami in 176.400 stalnimi ležišči, kar je bilo za 2 % več kot leto prej. Od januarja do konca oktobra je bilo kot običajno največ prenočitev ustvarjenih v hotelih, 6,7 milijona oz. 42 % vseh. Sledili so zasebne sobe, apartmaji in hiše, v katerih je bila ustvarjena skoraj četrtina vseh prenočitev, in kampi s 15 % vseh prenočitev.

Turistična potovanja domačega prebivalstva – Na turistično potovanje (zasebno in/ali poslovno) se je v letošnjem 1. četrtletju odpravilo 31 %, v 2. četrtletju pa 45 % prebivalcev Slovenije, starih 15 let ali več. V obeh četrtletjih je bil delež enak kot v istem obdobju lani. Med prebivalci, ki niso odšli na nobeno zasebno potovanje, jih je večina kot glavni razlog v 1. četrtletju navedla finančne omejitve, v 2. pa pomanjkanje prostega časa.

V prvi polovici letošnjega leta so domači turisti odšli na okoli 3,3 milijona turističnih potovanj, od tega 2,9 milijona zasebnih. V primerjavi z lanskim obdobjem se je njihovo število zmanjšalo za 7 %, in sicer predvsem zaradi manjšega števila potovanj doma. Tri petine zasebnih potovanj je bilo opravljenih v tujini. Med tujimi destinacijami je bila najpogosteje obiskana Hrvaška, sledili sta Italija ter Bosna in Hercegovina.

Na zasebnih potovanjih je bilo v prvi polovici letošnjega leta ustvarjenih okoli 10,7 milijona prenočitev, kar je za 1 % več kot v istem obdobju lani. K rasti je prispevalo število prenočitev v tujini. Domači turisti so v tujini opravili za 6 % več prenočitev, doma pa za desetino manj. Skoraj tri četrtine prenočitev (73 %) je bilo ustvarjenih v tujini./LN/Vir za objavijo SURS/