Slovenija, 1. februar 2026 – Podjetje E-laborat je v preteklih tednih predstavilo podatke obsežne letne raziskave Digitalno bančništvo v Sloveniji 2025, ki vključuje analizo vseh spletnih in mobilnih banka za fizične osebe, ki jih ponujajo slovenske banke in hranilnice. V decembru je podjetje predstavilo podatke analize Mobilno bančništvo v Sloveniji 2025, v januarju pa Spletno bančništvo v Sloveniji 2025. 

Najnovejša analiza digitalne zrelosti slovenskega bančnega trga razkriva kritičen, več kot 60-odstotni razkorak med vodilnimi ponudniki in bankami na repu lestvice, kar neposredno ogroža zvestobo komitentov v letu 2026.

Podjetje ugotavlja, da se slovenski bančni trg ne razvija več linearno, temveč se ostro razslojuje. Medtem ko tržni vodje že gradijo inteligentne digitalne ekosisteme, velik del panoge ostaja omejen na pasivno izvajanje osnovnih funkcij, kar povečuje tveganje za dolgoročno irelevantnost zaostalih segmentov.

 NLB se z oceno 73 točk pozicionira kot tržni vodja v spletnem bančništvu, postavljajoč standarde uporabniške izkušnje. Sledita ji Intesa Sanpaolo Bank (63 točk) in OTP (62 točk), ki kažeta široko ponudbo in inovativen pristop, vendar z opazno točkovno razliko do vodilne banke.

 Ključne ugotovitve analize:

• Digitalna polarizacija trga: Razlika v digitalni zrelosti med najbolje in najslabše ocenjeno banko presega kritičnih 60 %. Banke na repu lestvice se soočajo z eksistenčnim tveganjem in pospešenim odlivom komitentov k digitalno naprednejšim ponudnikom.
• Vodilna trojica določa standarde: NLB (73 točk), Intesa Sanpaolo Bank (63 točk) in OTP (62 točk) so edine banke, ki s dobro uporabniško izkušnjo (UX) in naprednimi rešitvami narekujejo tempo razvoja v državi.
• Praznina pri upravljanju osebnih financ (PFM): Razen dveh izjem (NLB in OTP) slovenski trg praktično ne ponuja orodij za pregled porabe, proračun ali varčevalne cilje. To predstavlja največjo neizkoriščeno priložnost za prehod od zgolj transakcijskega k svetovalnemu bančništvu.
• Sistemska šibkost digitalne podpore: Pomoč in podpora sta s povprečjem 43 točk najšibkejši člen digitalne ponudbe. Pomanjkanje klepeta v živo in ustreznih FAQ-sekcij sili komitente v dražje analogne kanale, kar bankam povečuje operativne stroške.

 »Digitalna izkušnja ni več zgolj podporna funkcija, temveč ključno strateško bojišče za zvestobo komitentov,« pojasnjuje Uroš Žižek, partner ter vodja raziskav in razvoja v podjetju E-laborat d.o.o. »Podatki potrjujejo, da se mora digitalna transformacija premakniti od funkcionalne prisotnosti k strateško vodeni, podatkovno podprti in uporabniku prilagojeni izkušnji. Banke, ki digitalni razvoj še vedno obravnavajo le kot IT-projekt in ne kot strateško transformacijo, tvegajo izgubo relevantnosti v očeh nove generacije digitalno pismenih uporabnikov.«

 Raziskava »Spletno bančništvo v Sloveniji 2025« temelji na objektivni analizi 12 bank in hranilnic, ki je bila izvedena decembra 2025. Metodologija vključuje več kot 180 indikatorjev, s katerimi so raziskovalci skozi dejansko odprte bančne račune analizirali temeljne funkcionalnosti, bančne produkte, napredne inovacije in kakovost uporabniškega vmesnika.

Mobilno bančništvo v Sloveniji 2025 – V okviru te analize je podjetje pod drobnogled vzelo 12 slovenskih bank in hranilnic ter 3 tuje fintech ponudnike. Analiza na podlagi več kot 150 indikatorjev razkriva, da se je najbolje z 79 izkazal NLB, ki ji tesno sledita OTP in Intesa Sanpaolo (obe 75 točk). Kljub bleščeči uporabniški izkušnji pri vsakodnevnih opravilih pa poročilo opozarja na nevarno “funkcionalno stagnacijo” pri večini tržnih akterjev.

 Ključne ugotovitve analize:

• Prepis od transakcij k prodaji je prepočasen: Medtem ko so osnovne funkcionalnosti, kot je npr. prijava v mobilno banko, praktično brezhibne (povprečje 92 točk pri naprednih bankah), povprečna slovenska mobilna banka na področju prodaje produktov dosega zgolj 38 točk. Digitalna sklenitev kredita, zavarovanja ali naložbe v nekaj klikih ostaja prej izjema kot pravilo.
• Kritičen manko naprednih orodij (PFM): Stanje pri naprednih funkcionalnostih, kot sta upravljanje osebnih financ in pametno varčevanje, je zaskrbljujoče, saj povprečje trga znaša komaj 13 točk. Kar sedem bank v tej kategoriji sploh ne ponuja ustreznih orodij.
• Tveganje “tihega prebega kapitala”: Banke, ki ne omogočajo plemenitenja premoženja neposredno v aplikaciji, tvegajo, da bodo postale zgolj varna ‘shramba za plačo’, medtem ko se bo lahko donosna interakcija – vsakodnevno zapravljanje in investiranje – preselila k tujim fintech ponudnikom.
• Dostopnost kot novi higienik: Razkorak v digitalni vključenosti (Accessibility) je velik. V starajoči se družbi postaja prilagodljivost vmesnikov za slabovidne in starejše ključni dejavnik za ohranitev lojalne baze komitentov.

K številnim drugim podrobnejšim ugotovitvam in priporočilom za akterje Žižek dodaja: “Mobilna banka v letu 2025 ne sme biti več le digitalizirano bančno okence, temveč mora postati proaktivni finančni kopilot. Podatki kažejo, da slovenske banke odlično obvladajo transakcijsko higieno, a bijejo težko bitko za ‘share of wallet’. Zmagovalke bodo tiste, ki bodo znale s pomočjo podatkov predvideti potrebe uporabnika in mu omogočiti rast premoženja z nekaj kliki, ne da bi ga pri tem silile v obisk poslovalnice”.

In še nekaj nosilcu raziskave –  E-laborat d.o.o. je vodilno podjetje za digitalno strateško svetovanje, analitiko in optimizacijo uporabniške izkušnje v Sloveniji. Z letnimi analizami digitalnih trgov in poglobljenimi tržnimi analizami nudi bančnemu in drugim sektorjem neodvisen vpogled v stanje digitalne zrelosti ter smernice za agilen tehnološki razvoj./LN/ Vir za objavo E-laborat/