Slovenija, 11. februar 2026 – Letos mineva 10 let, odkar je Generalna skupščina ZN razglasila 11. februar za dan žensk in deklet v znanosti, katerega namen je ozaveščanje o enakosti spolov ter opolnomočenje žensk in deklet, ki se izobražujejo ali delajo v znanosti, tehnologiji, inženirstvu in matematiki. Na kratko ta področja imenujemo STEM (ang. science, technology, engineering and mathematics).

Na izobraževalnih področjih STEM je bilo v šolskem letu 2024/25 vpisanih 11 % dijakinj. Leta 2024 je na teh področjih diplomiralo 33 % žensk in jih doktoriralo 35 %. Med raziskovalci z doktoratom se delež žensk postopoma povečuje, v letu 2020 je znašal 45 %. 

Dijakinj v izobraževalnih programih s področij STEM približno desetina – Med vsemi dijaki, vpisanimi v srednješolske izobraževalne programe s področij STEM v šolskem letu 2024/25, je bil delež dijakinj 11-odstoten.

Tretjina diplomantk na področjih STEM – Diplomantk s področij STEM je bilo predlani 1.572, kar je predstavljalo 15 % vseh diplomantk, ki so v letu 2024 zaključile katero koli vrsto terciarnega izobraževanja razen doktorskega.

Za primerjavo, med moškimi diplomanti v istem letu je bilo takih, ki so študij zaključili na področjih STEM, 47 %.

Delež žensk med diplomanti vseh programov je znašal 60 %, na področjih STEM pa je bil tretjinski (33 %).

Najmanj diplomantk STEM na področju IKT – Od vseh diplomantk STEM je bilo v letu 2024 največ diplomantk tehnike, proizvodne tehnologije in gradbeništva (752 ali 48 %), sledile so diplomantke naravoslovja, matematike in statistike (643 ali 41 %), najmanj pa jih je bilo s področja informacijskih in komunikacijskih tehnologij – IKT (177 ali 11 %). V teh statistikah so zajete vse vrste terciarnega izobraževanja razen doktorske.

Med novimi doktorji znanosti več kot polovica žensk – Doktorski študij je v letu 2024 zaključilo 552 študentov, od tega 293 študentk, kar je več kot polovica oz. 53 %.

Delež žensk med novimi doktorji znanosti (tj. tistimi, ki so pridobili doktorski naziv v posameznem letu) se je v 40 letih povečal za 38 odstotnih točk – leta 1984 je bilo med novimi doktorji znanosti 15 % odstotkov žensk, leta 2024 pa 53 %.

Na STEM-področjih 77 novih doktoric znanosti in 141 doktorjev znanosti – Med novimi doktorji znanosti na področjih STEM je bilo v letu 2024 35 % žensk in 65 % moških. Največ novih doktoric znanosti na STEM-področjih je bilo promoviranih na področju naravoslovja, matematike in statistike (39), sledi področje tehnike, proizvodnih tehnologij in gradbeništva (33), na zadnjem mestu pa je področje informacijskih in komunikacijskih tehnologij (5).

Več moških raziskovalcev z doktoratom – Po podatkih iz raziskave o karieri doktorjev znanosti, ki je bila izvedena v letih 2009, 2012 in 2020, je med zaposlenimi doktorji znanosti več raziskovalcev kot raziskovalk, vendar število žensk z leti narašča.

Razkorak med deležema raziskovalk in raziskovalcev se z leti zmanjšuje. Leta 2009 je bilo prvih 37 %, leta 2020 pa 45 % oz. za 8 odstotnih točk več.

Največ doktoric znanosti zaposlenih v visokošolskem sektorju – Po podatkih zgoraj omenjene raziskave je leta 2020 med doktoricami znanosti, ki so bile zaposlene kot raziskovalke, 1.572 ali skoraj polovica (47 %) delalo v visokošolskem sektorju, 30 % ali 1.010 je bilo zaposlenih v državnem sektorju, v poslovnem pa 18 % ali 598.

Delež žensk med visokošolskimi učitelji se z vsako naslednjo stopnjo akademskega naziva zmanjšuje – V študijskem letu 2024/25 je bilo med 3.361 visokošolskimi učitelji 46 % žensk. Delež žensk je bil z višjo stopnjo akademskega naziva manjši. Delež docentk je bil 47-odstoten, delež rednih profesoric pa za 15 odstotnih točk manjši./LN/Vir za objavo SURS/