Slovenija, 20. marec 2026 – V nedeljo, 22. marca 2026, bomo volili deseto sestavo Državnega zbora, in sicer na volitvah na katerih lahko sodelujejo volilni upravičenci (vsi državljani Slovenije, ko dopolnijo 18 let) ter na ta način zbirajo svoje predstavnike, ki naj bi jih zastopali v Državnem zboru.

Redne volitve potekajo vsaka 4 leta, če se državni zbor razpusti pred potekom štiriletne mandatne dobe, pa se razpišejo predčasne volitve.
Kot se ve na državnozborskih volitvah volivci v državni zbor izvolijo 90 poslancev. Mandati za poslanske sedeže se delijo po proporcionalnem sistemu.
Listo s kandidati – aktivna povezava – za poslance lahko predlaga politična stranka ali skupina ljudi. Stranka lahko liste vloži v vseh volilnih enotah, če jih s podpisi podprejo vsaj trije poslanci. V posamezni volilni enoti pa jo lahko vloži, če zbere podpise 100 volilcev s stalnim prebivališčem v tej volilni enoti, ali 50, če so listo določili člani stranke, ki imajo prav tako stalno prebivališče v tej volilni enoti. Listo lahko s podpisi vloži tudi skupina najmanj 1.000 volivcev s stalnim prebivališčem v volilni enoti, v kateri vlagajo listo.
Kandidat lahko kandidira tudi v dveh volilnih okrajih, če sta okraja v isti volilni enoti in v obeh kandidira kot del iste liste.
Kandidate za poslance italijanske oziroma madžarske skupnosti s podpisi določijo volivci, ki pripadajo tej skupnosti. Kandidata morajo s podpisi podpreti najmanj 1,5% vseh volilnih upravičencev skupnosti.
Slovenija je razdeljena na 8 volilnih enot (in dve posebni za narodni skupnosti), vsaka izmed njih pa nadalje na 11 volilnih okrajev.
Zakon določa naslednje volilne enote: VE1 Kranj, VE2 Postojna, VE3 Ljubljana Center, VE4 Ljubljana Bežigrad, VE5 Celje, VE6 Novo mesto, VE7 Maribor, VE8 Ptuj ter VE9 Koper (za italijansko narodno manjšino) in VE10 Lendava (za madžarsko narodno manjšino).
In zdaj še povzetek za razmislek pred volitvami
Predvolilna soočenja in javne razprave v zadnjih tednih so pustile močan vtis napetosti, konflikta in tudi zasičenosti z aferami. V ospredju so bili pogosto medsebojni očitki, vključno z razpravami o posnetkih in zakulisnih ravnanjih, manj pa konkretni odgovori na ključna vprašanja delovanja države.
Kaj smo dejansko videli? Izrazito polarizirano politično okolje, z ostrimi nastopi med največjimi akterji, kot sta Robert Golob in Janez Janša. Videli smo pogoste odklone od vsebine k aferam, kjer odgovori niso vedno prinesli jasnih pojasnil. Videli smo veliko splošnih obljub, a razmeroma malo preverljivih in časovno opredeljenih rešitev.
Kaj je pri tem pomembno razumeti? Da so soočenja po svoji naravi konfliktna in pogosto poudarijo razlike bolj kot rešitve. Je pa res, da del vtisa “kaotičnosti” izhaja iz načina vodenja in formata, ne nujno samo iz dejanskega stanja v državi. To so tudi prisotne afere in posnetki, ki lahko odpirajo pomembna vprašanja, vendar brez jasnih razjasnitev pogosto ostanejo na ravni interpretacij.
Res je, da so javna soočenja pomemben, vendar so omejen vir informacij. Ta dajejo le vpogled v slog, retoriko in odzivnost kandidatov, manj pa v globino njihovih politik.
Zato, preden se odpravite na volišče, je najbolj pragmatičen pristop ta, da mislite s svojo glavo (seveda, če niste pripadnik stranke, ki je za vas že opredeljena izbira). Torej, odločitev ostaja osebna, saj je to bistvo volitev. Je pa res, da je izbor tudi osebna odgovornost, katere učinek bo viden ob ravnanju izbranih. /Objavo pripravil: J. Temlin/
