Ljubljana, 25. oktober 2026 – Ljubljana nima osrednjega trga, ki bi bil posvečen njenim največjim umom. Zakaj ne bi prav Novi trg postal stičišče slovenske znanosti in umetne inteligence?

Nedavno smo se ob sprehajanju po ljubljanskem Novem trgu zagledali v zanimivo stavbo, na kateri piše SAZU. Nato smo s pogledom zaznali skupino turistov, ki so občudovali Plečnikov NUK. Zamislili smo se, kaj Novi trg pravzaprav ponuja obiskovalcu. Ponuja veliko, če človek pogleda naokoli in se seznani s tem, kaj bližnji objekti skrivajo v svoji notranjosti. Ponujajo znanje!

In kaj ponuja samo ime »Novi trg«? Nič posebnega. Ker je tako, smo si rekli – kaj pa, če bi ga preimenovali v Trg slovenskih znanstvenikov?

Uredništvo Ljubljanskih novic ne prosi, ne lobira in ne ponuja idej v odobritev. Skupaj z umetno inteligenco predstavljamo v javni razmislek idejo, ki je nastala v sinergiji uredniške vizije in analitične moči sodobne tehnologije. Želimo ga preimenovati – a tokrat brez političnih modrovanj o tem, koga je prejšnje ime motilo. Ideja je zasnovana na preprostem razmisleku: kaj se zgodi, ko natančno vemo, kaj hočemo, in tehnologijo uporabimo kot orodje za kreacijo.

Zgodovinski nauk: Prostor, ki je vedno odražal čas

Preden se obregnete ob idejo o preimenovanju Novega trga, poglejmo zgodovinska dejstva. Ta prostor, ki velja za enega najstarejših v mestu, je skozi stoletja že večkrat zamenjal ime zaradi političnih kapric ali duha časa. Leta 1876 je bil preimenovan v Turjaški trg (Auerspergplatz) po nemškem pesniku in politiku. Med letoma 1923 in 1928, v Kraljevini SHS, je nosil celo ime Marxov trg, nakar so mu spet vrnili zgodovinsko oznako.

• Imena trgov so se torej vedno prilagajala tistemu, kar je tedanja elita želela poudariti. Danes se prostor imenuje Novi trg, ob čemer to ime ne pove veliko. Zato smo se odločili »nagovoriti« UI, da skupaj v 21. stoletju, ko bi moralo biti največja družbena vrednota prav znanje, enega od osrednjih trgov, ki ga to znanje že tako ali tako obdaja, posvetimo slovenskim znanstvenikom in s tem v podpro slovenske znanosti. To je osnova naše ideje!

Koncept: Večplastni učinek pametnega trga (Smart Square)

Predlog uredništva ni zgolj menjava črk na tablicah. Predlagamo radikalen, a do dediščine spoštljiv premik neposredno pred vrati Slovenske akademije znanosti in umetnosti (SAZU): vzpostavitev prvega pametnega trga v državi.

Osrednji element je digitalni interaktivni obroč (kolo) v kombinaciji s pametnimi svetlobnimi tlemi ob obstoječem vodnjaku:

• Podnevi: Trg deluje nevpadljivo in ne kazi baročne arhitekture, ponuja pa večplastno razširjeno resničnost (AR) preko pametnih telefonov za domače šolske ekskurzije in tuje turiste.
• Zvečer: Klanec trga se preobrazi v naravni amfiteater in živo projekcijsko središče, kjer umetna inteligenca skozi svetlobo in vizualne animacije slavi življenjske poti naših genijev – znanstvenikov.

DODATEK 1: Scenarij večerne predstavitve – “Zgodba Jožefa Stefana: Od formule do vesolja”

(Primer, kako trg zaživi ob 21. uri)

1. Uvodni takt (21:00): Ambientalna osvetlitev trga se nežno zatemni. Kamnita tla zasvetijo v globoki modrini. Iz osrednjega kolesa se zasliši nevpadljiv, matematično generiran zvok zvonjenja, ki pritegne pozornost mimoidočih.
2. Rojstvo formule: Na zunanjem obodu vrtečega se kolesa se začnejo iz svetlobe izrisovati zgodovinski zapisi in fizikalne formule. Vidimo formulo za Stefan-Boltzmannov zakon (\(E = \sigma T^4\)). Svetloba iz kolesa se začne prek tal prelivati proti steni palače Lontovž (SAZU).
3. Preobrazba v energijo: Kolo pospeši svojo vizualno rotacijo. Formule se pred očmi obiskovalcev spremenijo v tekočo, zlato-oranžno svetlobo, ki ponazarja sevanje toplote.
4. Skok v vesolje: Zlata svetloba na obroču eksplodira v tisoče zvezd. UI vizualizira, kako se Stefanov zakon uporablja danes – za merjenje temperature oddaljenih galaksij. Trg postane vesoljski observatorij sredi Ljubljane.
5. Portret genija: Predstava se zaključi, ko se na obroču izriše prečiščen portret Jožefa Stefana z napisom v slovenščini in angleščini, ki domače obiskovalce navda s ponosom, tujcem pa jasno pove: Tukaj je živel mož, ki je izmeril temperaturo sonca.

Izziv za politiko in v vednost akademski sferi

To idejo objavljamo v vednost in razmislek ministru za izobraževanje, znanost in mladino dr. Borutu Rončeviču ter vladni ekipi. Njemu, zato, ker njegov resor neposredno bdi nad slovensko znanostjo, je to neposredna izložba tistega, kar država sistemsko razvija. Ali država prepozna potencial takšne promocije znanosti skozi sodobne tehnološke rešitve, je njihova stvar. Odziv ali neodziv bosta povedala svoje.

Članek o ideji naslavljamo v vednost tudi Inštitutu Jožef Stefan (IJS), Slovenski akademiji znanosti in umetnosti (SAZU) ter rektorjem slovenskih univerz. Ne zato, da bi jih prosili za mnenje ali sodelovanje. Objavljamo ga v razmislek o tem, kaj nam vsem skupaj mora pomeniti znanje in kako ga (ne) znamo predstaviti svetu.

In POGLAVITNO! Idejo objavljamo kot jasno in javno vprašanje vsem prihodnjim županskim kandidatom za Mestno občino Ljubljana:
»Ali boste v primeru izvolitve ta projekt uvrstili v svoj program in ga realizirali, ali pa bo Ljubljana ostala zaprta v klasične kalupe preteklosti?«

Mi smo idejo kreirali, jo vizualno ter vsebinsko utemeljili. Gre za idejo! Žoga, ki jo je treba »brcniti«, da preči golovo črto, pa je na strani tistih, ki odločajo ali pa institucije zgolj vodijo.

In še to! Če ta pobuda ne bo obrodila odziva, bo to le še en dokaz več, da pač živimo v “najlepšem” mestu, kjer se, ko gre za vizijo prihodnosti, še vedno nahajamo v megli (pod)povprečja./Objavo pripravil: Janez Temlin/Pri snovanju objave uporabljena tudi UI