Slovenija, 8. november 2026 – Desetina oseb v Sloveniji, starih 16–74 let, je bila, tako kaže statistična analiza SURS 2026 brez digitalnih veščin, 60 % pa jih je imelo najmanj osnovne veščine. Med petimi skupinami teh veščin je največ prebivalcev obvladalo veščine za komunikacijo in sodelovanje (91 %), najmanj pa varno uporabo IKT in zaščito podatkov (65 %).

Eden od ciljev evropskega digitalnega desetletja je izboljšati digitalne spretnosti prebivalstva. Tako na ravni EU kot v Sloveniji je cilj, da bo imelo do leta 2030 najmanj osnovne digitalne veščine vsaj 80 % prebivalcev.

Digitalne veščine se spremljajo na podlagi izvajanja določenih aktivnosti, povezanih z uporabo informacijsko-komunikacijskih tehnologij in interneta.

Internet je v 1. četrtletju 2026 uporabljalo 93 % oseb, starih 16–74 let (v nadaljevanju: prebivalci), z najmanj osnovnimi digitalnimi veščinami jih je bilo 60 %. Ženske so bile nekoliko bolj digitalno vešče od moških – med prvimi je bilo takih 61 %, med drugimi pa 59 %. Če primerjamo po starostnih skupinah, je bil največji delež takih z vsaj osnovnimi digitalnimi veščinami med 16–24-letniki (v nadaljevanju: mladi) in 25–34-letniki, in sicer 77-odstoten, najmanjši pa med 65–74-letniki (v nadaljevanju: starejši) – 31-odstoten.
Več kot četrtina z zelo dobrimi digitalnimi veščinami
Devet od desetih prebivalcev je imelo določeno raven digitalnih veščin:

• 27 % zelo dobro razvite veščine,
• 33 % osnovne,
• 18 % pomanjkljive,
• 8 % skromne in
• 5 % zelo skromne digitalne veščine.

Brez digitalnih veščin je bila desetina prebivalcev: največ med starejšimi (31 %) in najmanj med mladimi ter 25–34-letniki (obe starostni skupini po 2 %).

Raven digitalnih veščin narašča z doseženo izobrazbo
Na raven digitalnih veščin vpliva tudi dosežena stopnja izobrazbe. Najmanj osnovne digitalne veščine je tako imelo 41 % prebivalcev z osnovnošolsko ali nižjo izobrazbo, 54 % s srednješolsko in 82 % z višje- ali visokošolsko izobrazbo.

Pet skupin digitalnih veščin
Digitalne veščine sestavlja pet skupin. Obvladovanje posamezne skupine se je ocenjevalo na podlagi aktivnosti, ki jih je oseba izvedla.

• Komunikacija in sodelovanje: 91 %

Te veščine je zelo dobro obvladalo 84 % prebivalcev, 7 % na osnovni ravni, 9 % pa jih teh ni imelo.

Med posameznimi aktivnostmi, ki sestavljajo to skupino, je bilo najpogosteje izvedeno pošiljanje ali prejemanje e-pošte (84 %), najmanj pa sodelovanje v spletnih razpravah oz. glasovanje o družbenih ali političnih temah (7 %).

• Informacijska in podatkovna pismenost: 90 %

Zelo dobro jih je obvladalo 82 % prebivalcev, osnovno raven 8 %, desetina je bila brez njih.
Najpogosteje izvedena aktivnost v tej skupini je bila iskanje informacij o izdelkih ali storitvah po internetu – 82 % prebivalcev.

• Reševanje problemov: 85 %

Zelo dobro razvite veščine za reševanje problemov je imelo 61 % prebivalcev, osnovne pa 24 %. 15 % prebivalcev je bilo brez njih.
Najpogosteje izvedena aktivnost v tej skupini je bila uporaba storitev e-bančništva (71 % prebivalcev), najmanj pa iskanje službe ali pošiljanje prošenj po spletu (13 %).

• Ustvarjanje digitalnih vsebin: 76 %

Veščine za ustvarjanje digitalnih vsebin je zelo dobro obvladalo 51 % prebivalcev, osnovno pa 25 %. Brez teh veščin je bila skoraj četrtina (24 %) prebivalcev.
Najpogosteje izvedena aktivnost v tej skupini je bila kopiranje ali premikanje dokumentov, slik, videov ali drugih datotek med mapami, napravami ali v oblak (71 %), najmanj pogosta (8 %) pa programiranje oz. pisanje računalniškega programa.

• Varna uporaba IKT in zaščita podatkov: 65 %

Digitalne veščine za varno uporabo IKT in zaščito podatkov je zelo dobro obvladalo 36 % prebivalcev, osnovno pa 29 %. Brez teh veščin je bilo 35 % prebivalcev, tj. največ med vsemi skupinami.
V tej skupini veščin je največji delež prebivalcev (43 %) na internetu zavrnil, da se njihovi osebni podatki uporabijo za namene oglaševanja. Najmanj pogosto izvedeni aktivnosti sta bili sprememba nastavitev internetnega brskalnika, da se prepreči ali omeji število namestitev piškotkov na naprave, in omejitev dostopa do profila ali vsebin na družbenih medijih oz. do prostora za hrambo podatkov na internetu v skupni uporabi (obe po 26 %).

Obvladovanje digitalnih veščin med 75–89-letniki
V letošnjem 1. četrtletju je internet uporabljalo 42 % 75–89-letnikov. Manjša uporaba se je odražala tudi v obvladanju digitalnih veščin. Najmanj osnovne digitalne veščine je imelo 11 % oseb, starih 75–89 let, med moškimi 16 % in ženskami 7 %.
Digitalne veščine je obvladala nekaj več kot tretjina (35 %), pri čemer je bil njihov delež večji med moškimi (43 %) kot med ženskami (30 %). 9 % jih je imelo osnovno razvite digitalne veščine, 11 % pomanjkljive, 8 % skromne in 6 % zelo skromne. Zelo dobro razvite jih je imel en odstotek. Brez digitalnih veščin jih je bilo 65 %, po spolu pa je bilo teh več med ženskami (70 %) kot med moškimi (57 %).

Z vidika obvladanja digitalnih veščin po posameznih skupinah so bili deleži prebivalcev naslednji:

• 38 % jih je imelo veščine za informacijsko in podatkovno pismenost,
• 37 % za komunikacijo in sodelovanje,
• 26 % za reševanje problemov,
• 21 % za ustvarjanje digitalnih vsebin in
• 16 % za varno uporabo IKT in zaščito podatkov.

In še to! V Evropski uniji pa obstajajo države članice, ki se lahko močno pohvalijo s svojim napredkom. To so Nizozemska, Irska, Danska in Finska, ki so že presegle končni cilj evropskega digitalnega desetletja, saj je v teh državah delež prebivalcev z vsaj osnovnimi digitalnimi spretnostmi že višji od 80 %.

Kot je znano, je cilj evropskega digitalnega desetletja, da bi do leta 2030 vsaj 80 % prebivalcev EU (starih med 16 in 74 let) imelo razvite osnovne digitalne spretnosti. Povprečje celotne EU se giblje okoli 60 %, medtem ko Slovenija – kot je razvidno iz analize – zaradi počasnejšega napredka in celo stagnacije na nekaterih področjih opazno zaostaja za vodilnimi državami. Torej, čas ni za premislek, saj je ta že znan! Dejanja so tista, ki štejejo!/LN/Vir za objavo SURS/