Z današnjim dnem se začenjata uporabljati novela zakona o pacientovih pravicah in pravilnik o naročanju in upravljanju čakalnih seznamov. Po novem bo na napotnicah stopnja nujnosti zelo hitro, izvajalci pa bodo morali imeti prečiščene čakalne sezname. Tako naj bi prišli do realnih podatkov o čakajočih.

Novela zakona ohranja stopnje nujnosti nujno, hitro in redno, dodaja pa še zelo hitro. V pravilniku je opredeljeno, da mora biti bolnik pri tej napotnici obravnavan v 14 dneh od predložitve napotnice.

Po novem bodo morali bolniki skrbno spremljati datum napotnic. Napotnice s stopnjo nujnosti redno bodo lahko izkoristili še naslednji dan po tistem, ko jo bo izdal zdravnik, s stopnjo zelo hitro še pet dni ter s stopnjo hitro in redno 14 dni. Če se v tem času ne bodo naročili, napotnica ne bo več veljavna.

Bolniki, ki so imeli še neizkoriščene napotnice s stopnjo nujnosti hitro ali redno oz. delovne naloge z datumom pred 7. januarjem, so morali te napotnice predložiti izvajalcem oz. jih izkoristiti do danes. Tisti, ki tega niso storili, ne bodo imeli več veljavnih napotnic oz. naloga in se bodo morali ponovno oglasiti pri svojem napotnem zdravniku.

Izvajalci zdravstvene dejavnosti bodo morali zagotoviti, da bolnik v čakalnici na pregled oz. storitev ne čaka dlje od pol ure od dogovorjenega termina. Ta omejitev pa glede na določbe v zakonu ne velja za bolnike, ki niso naročeni, in za bolnike, ki zamudijo na termin.

Tudi bolniki z novelo dobivajo določene obveznosti. Tako bodo morali deset dni pred načrtovanim posegom ali specialističnim pregledom izvajalcu sporočiti svojo morebitno odsotnost. Poznejša odpoved termina je po novem dopustna le iz bolnikovih objektivnih razlogov, ki jih določi minister, pristojen za zdravje.

Če bolnik ne bo pravočasno odpovedal udeležbe pri posegu ali pregledu, ga bodo črtali s čakalnega seznama, ponovno pa ga bodo pri istem izvajalcu za isto storitev nanj lahko uvrstili po treh mesecih. Po drugi strani pa bodo morali izvajalci zdravstvenih storitev bolnika uvrstiti na ustrezni čakalni seznam in vzpostaviti osebni stik z njim.

Izvajalci bodo lahko po novem s čakalnih seznamov črtali tiste bolnike, ki čakajo na operativni poseg, pa bodisi niso zmožni zanj bodisi ga zaenkrat ne želijo opraviti. Tako naj bi prišli do realnih čakalnih dob. Ti bolniki bodo nato, ko bodo zmožni na poseg, prioritetno uvrščeni na seznam.

Izvajalec zdravstvene dejavnosti bo po noveli moral zagotoviti elektronsko naročanje, naročanje po pošti, po telefonu in osebno v ordinaciji. Bolnik bo moral prejeti izvid takoj oziroma najpozneje v sedmih dneh po opravljeni zdravstveni storitvi. V nujnih primerih, tudi v primerih suma na maligno obolenje oziroma tekom zdravljenja malignega obolenja, pa mora izvid izdati takoj.

Če se bo bolnik želel uvrstiti na čakalni seznam, pri čemer bi čakal nad dopustno čakalno dobo, mu bo moral izvajalec pojasniti, pri katerih izvajalcih lahko pride na vrsto v okviru dopustne čakalne dobe. Če to ne bo mogoče pri nobenem izvajalcu v Sloveniji, potem bo moral bolnika obvestiti o možnostih čezmejnega zdravstvenega varstva.

Novela na novo določa, da lahko tudi ostali zdravniki, ne le psihiatri, bolnika privežejo s pasovi. Gre za posebni varovalni ukrep, ki se uporabi zaradi omogočanja zdravljenja bolnika ali zaradi odprave ali obvladovanja nevarnega vedenja, če je ogroženo njegovo življenje ali življenje drugih, huje ogroženo njegovo zdravje ali pa s svojim ravnanjem povzroča hudo premoženjsko škodo sebi. Ta ukrep je dovoljen le, če ogrožanja ni mogoče preprečiti z drugim, blažjim ukrepom.

Če bo bolnik med zdravstveno obravnavo utrpel hujše telesne poškodbe, invalidnost ali smrt in bo zaradi tega stekel sodni postopek, bo sodišče zadevo obravnavalo prednostno, določa novela.

Večina določb novele zakona, ki jo je DZ potrdil konec septembra lani, se je tako začela uporabljati danes. Določbe o upravljanju čakalnih seznamov in o izmenjavi podatkov pa so se začele uporabljati že 21. oktobra./JT/LN