Radovljica/Ljubljana, 28. 12. 2020 – Morda niste vedeli? Na današnji dan pred 211 je bila v Ljubljani prvič uprizorjena Linhartova Županova Micka. Gre za prvo dramsko besedilo v slovenskem jeziku. Županovo Micko je davnega leta 1789 napisal Anton Tomaž Linhart. Županova Mika pa velja tudi za prvo komedijo v slovenskem jeziku in prvo slovensko dramsko besedilo. Ima dve dejanji. V prvem dejanju je enajst nastopov, v drugem pa sedem. Prvič je bila uprizorjena 28. decembra 1789, in sicer v Ljubljani.
Povzetek te veseloigre – Lepo županovo Micko, ki je že bila zaročena z Anžetom, je hotel z obljubo poroke premamiti zlobni baron Tulpenheim (Schonheim). Obljubljal ji je veliko denarja in pa predvsem lepe obleke, nad katerimi je bila še posebno navdušena. Rajši je imela brezsrčnega barona, ki jo je zapeljeval z lažmi, kot pa odkritosrčnega kmeta, ki jo je resnično ljubil, a tega ni znal izraziti z besedami. V dokaz »ljubezni« ji je Tulpenheim podaril prstan. Ta prstan pa je bil tudi vzrok, da je mlada vdova Šternfeldovka odkrila baronovo zvijačo. Micki je razodela, da je njen bodoči »ženin« goljuf, ki jo vara, saj je ona Tulpenheimova zaročenka. Šternfeldovka, Micka, njen oče Jaka in Anže se po tem, ko Micka očetu pove, kakšno neumnost je hotela storiti, domenijo, da bodo vsem trem grešnikom pripravili past. Ko pride Tulpenheim skupaj s prijateljem Monkofom in pisarjem Glažkom, da bi sestavili zaročno pogodbo, ga Micka lepo sprejme kot Schönheima, za katerega se je poprej izdajal. Pogodbe pa ne naredijo za Micko in barona, temveč za njo in Anžeta. Takrat na prizorišče stopi plemkinja Šternfeldovka in razkrinka oba mestna plemiča. Ta dva morata prisostvovati zaroki in listino celo podpisati kot priči. Micka in Anže se podkrižata, ker ne znata pisati. Plemkinja ju tudi prisili, da morata dodati nekaj denarja k Mickini in Anžetovi doti. Takrat osramočenega barona zadane še najhujši udarec. Neusmiljena plemkinja ga zapusti in mu zapreti, da bo njegovo zaroto razkrinkala njegovemu na smrt bolnemu stricu.
O avtorju – Anton Tomaž Linhart, slovenski dramatik, zgodovinar in šolnik, se je rodil 11. december 1756 v Radovljici, očetu Čehu in materi Slovenki. Umrl pa 14. julij 1795 v Ljubljani star le 39 let.
A kljub temu je Linhart osrednja osebnost slovenskega razsvetljenstva in pionir v gledališču in zgodovinopisju, poleg tega pa še glasbenik, prevajalec, arhivar, knjižničar, uradnik in poliglot. Linhart je znan kot izrazit meščan v slovenski kulturi. Zelo verjetno je bil član prostozidarske lože (čeprav ni dokazano), kar bi razložilo dejstvo, da se ne ve, kje je pokopan, in da je oblast prepovedala žalne slovesnosti in nagrobnik. Njegova prva biografija je izšla šele leta 1808 na Dunaju v Inteligenzblatt. Nagrobnik s Prešernovim posvetilom so mu leta 1840 postavili na ljubljanskem Navju./Objavo priredila AST