Berlin/Ljubljan, 8. december 2021 – Nemški parlament, ki ima 736 poslancev, je danes, 8. decembra, socialdemokrata (SPD) Olafa Scholza izvolil za novega kanclerja, in sicer s 395 glasovi. Nova koalicija ima v parlamentu 416 poslancev, ker pa so bili nekateri poslanci odsotni, je Olaf Scholz prejel 395 glasov, kar je bilo 54 odstotkov glasov vseh poslancev Bundestaga.
Velja vedeti, da je zakonodajna veja oblasti v Zvezni republiki ZR Nemčiji v rokah dvodomnega parlamenta. Le-ta je sestavljen iz zveznega odbora Bundestag ter zveznega sveta Bundesrata. To sta spodnja in zgornja zbornica parlamenta, zvezna zakonodajna veja pa je razdeljena med njima.
Olaf Scholz je nemški politik, ki pred današnjo zasedbo kanclerskega položaja, bil že podkancler v vladi Angele Merkel in minister za finance od leta 2018 do leta 2021. Pred tem pa je bil, od leta 2011 do 2018 župan mesta Hamburg in v obdobju let 2009 do 2019 namestnik vodje SPD.
Kdo je novi kancler Nemčije! – Scholz se je rodil 14. junija 1958 v Osnabrücku na Spodnjem Saškem, odraščal pa je v okrožju Rahlstedt v Hamburgu. Njegovi starši so delali v tekstilni industriji. Osnovno šolo je obiskoval v kraju Bekassinenau v Oldenfeldeju, nato pa je prestopil v osnovno šolo Großlohering v Großlohe. Po končani srednji šoli leta 1977 je začel študirati pravo na univerzi v Hamburgu leta 1978 v okviru enostopenjskega pravnega izobraževanja. Kasneje se je zaposlil kot odvetnik, specializiran za delovno in delovno pravo. Scholz se je Socialdemokratski stranki pridružil pri 17 letih. Njeno vodenje pa je prevzel pred letošnjimi volitvami in jo popeljal do zmage.
No, in še malo o njegovi politični preteklosti – Scholz je bil leta 1998 prvič izvoljen za zastopnika Hamburg Altone v Bundestagu, takrat je bil star 40 let. V preiskovalnem odboru Bundestaga o vizumski aferi je bil predsednik poslanske skupine SPD. 6. junija 2001 je odstopil s svojega sedeža, da bi prevzel prosto mesto senatorja za notranje zadeve Hamburga pod vodstvom prvega župana Ortwina Rundeja.
Scholz se je SPD-ju pridružil leta 1975 kot študent, kjer se je povezal z Jusos, mladinsko organizacijo SPD. Od 1982 do 1988 je bil namestnik zveznega predsednika Juso, od 1987 do 1989 pa tudi podpredsednik Mednarodne zveze socialistične mladine. Podpiral je Freudenberger Kreis, marksistično krilo univerzitetnih skupin Juso, ki je v člankih spodbujal “premagovanje kapitalističnega gospodarstva”. V njem je Scholz kritiziral “agresivni in imperialistični Nato”, Zvezno republiko kot “evropsko trdnjavo velikih podjetij” in socialno-liberalno koalicijo, ki postavlja “golo vzdrževanje oblasti nad vsako obliko vsebinskega spora”.
Na poti do položaja kanclerja – 10. avgusta 2020 se je izvršni direktor stranke SPD strinjal, da bo Scholza imenoval za kandidata stranke za nemškega kanclerja na zveznih volitvah leta 2021. In kot zapiše Die Tageszeitung, je nominacija Scholza dokaz zatona prave stranske levice, kamor naj bi se uvrščal SDP.
Scholz je vodil SPD do tesne zmage na volitvah, ko je dobil 25,8 % glasov in 206 sedežev v Bundestagu. Po zmagi je veljal za najverjetnejšega naslednjega nemškega kanclerja v tako imenovani semaforizirani koaliciji z Zelenimi in stranka FDP). 24. novembra so SPD, Zeleni in FDP dosegli koalicijski sporazum s Scholzom kot novim nemškim kanclerjem. In zdaj je tu deveti nemški kancler po letu 1949.
Kancler Nemčije je naziv visokega javnega funkcionarja Nemčije, ki je v zgodovini države pripadal nosilcem različnih funkcij, od leta 1949 pa z njim označujemo zveznega kanclerja Zvezne republike Nemčije, vodjo Vlade Zvezne republike Nemčije – položaj, primerljiv s predsednikom vlade v drugih državah s parlamentarno ureditvijo.
Seveda mu vsi svetovni voditelji čestitajo, saj se ve, da Nemčija sodi med svetovne gospodarske velesile, kamor jo je po 16 letih vladanja pripeljala, danes odhajajoča, Angela Merkel./Pripravil: Janez Temlin/Foto WP