Ljubljana, 17. marec 2023 – Osrednjeslovenska statistična regija je bila v zadnjih šestih letih edina, ki je imela več delovnih mest kot delovno aktivnih prebivalcev. Število medobčinskih delovnih migrantov se je lani povečalo za desetinko odstotne točke.

Ključne statistike raziskovanja:

• občina Trzin je imela v prejšnjem letu triinpolkrat toliko delovnih mest kot delovno aktivnih prebivalcev in je tako ostala na vrhu med izrazito delovnimi občinami;
• 17 izrazito delovnih občin, med te se je lani uvrstila tudi občina Rogaška Slatina;
• vsaka druga delovno aktivna oseba je medobčinski delovni migrant, njihovo število se povečuje (lani jih je bilo 10.800 več kot leto prej);
• osrednjeslovenska statistična regija je edina, ki ima več delovnih mest kot ima delovno aktivnih prebivalcev;
• dvainpolkrat toliko tujcev dnevnih migrantov iz sosednjih držav, največ jih prihaja iz Hrvaške.

Občina Trzin med »izrazito delovnimi« občinami še vedno prva

Med t. i. izrazito delovne občine uvrščamo tiste, v katerih je število delovnih mest vsaj za 16 % višje od števila delovno aktivnih prebivalcev, torej imajo presežek delovnih mest. Ob koncu prejšnjega leta je bilo takih občin 17, v to skupino se je uvrstila tudi Rogaška Slatina, ki je bila v letu pred tem še med zmerno delovnimi občinami.

Med temi občinami je še posebno izstopala občina Trzin, ki je imela triinpolkrat toliko delovnih mest kot delovno aktivnih oseb s prebivališčem v tej občini. Dnevno (ali v drugačnih časovnih presledkih) je prihajalo na delo v to občino okoli 5.500 oseb iz drugih občin, hkrati pa je iz te občine odhajalo na delo v druge občine približno 1.300 delovno aktivnih prebivalcev. Občina Trzin je sicer tretja najmanjša občina, vendar je glede na presežek delovnih mest krepko pred drugimi. Približno dvakratni presežek delovnih mest glede na število delovno aktivnih oseb s prebivališčem v tej občini so imele še občine: Šempeter – Vrtojba, Nazarje, Ljubljana in Murska Sobota.

T. i. izrazito bivalne občine pa so tiste, v katerih je delež delovnih mest pod 36 % glede na število delovno aktivnih prebivalcev, torej imajo primanjkljaj delovnih mest. Ob koncu leta 2022 je bilo takih občin 31, ena več kot leto prej. V to kategorijo so razvrščene predvsem manjše občine, pri katerih nobena nima več kot 3.000 delovno aktivnih prebivalcev in ne doseže 1.000 delovnih mest.

Z delovnimi migracijami je številčno najbolj obremenjena občina Ljubljana

Konec leta 2022 je skoraj 505.000 delovno aktivnih oseb odhajalo na delo v drugo občino, kar je bilo 55,2 %.

Delovne migracije običajno potekajo v obeh smereh: »iz občine« (delovno aktivni prebivalci določene občine imajo delo zunaj nje) in »v občino« (v posamezno občino prihajajo na delo delovno aktivne osebe iz drugih občin). Kako močne (številne) so te migracije, je odvisno od naseljenosti, števila delovnih mest v posamezni občini ter tudi od prometnih povezav.

Z delovnimi migracijami v obeh smereh je najbolj obremenjena občina Ljubljana, saj vanjo dnevno (ali v drugačnih časovnih presledkih) prihaja na delo skoraj 141.300 (2.300 več kot leto prej) oseb iz drugih občin, hkrati pa iz nje odhaja na delo v druge občine okoli 24.200 (190 več) njenih delovno aktivnih prebivalcev. Oba tokova delovnih migracij sta tako za občino Ljubljana znašala okoli 165.500 delovno aktivnih oseb, pri čemer je bil migracijski tok v Ljubljano intenzivnejši. Po največjem številu oseb v obeh tokovih delovnih migracij so sledile občine Maribor, Celje, Kranj in Domžale.

Osrednjeslovenska statistična regija ostaja edina s presežkom delovnih mest

Delovne migracije med posameznimi statističnimi regijami so manj številne kot delovne migracije med občinami, saj statistične regije pokrivajo večje teritorialno območje. Ob koncu prejšnjega leta je bilo medregijskih delovnih migrantov okoli 202.700 ali 22,1 % delovno aktivnega prebivalstva.

Osrednjeslovenska statistična regija je bila v zadnjih šestih letih edina, ki je imela več delovnih mest kot delovno aktivnih prebivalcev. Lani je ta presežek znašal 32,7 %; to je bilo za desetinko odstotne točke manj kot v letu pred tem. Presežek delovnih mest je bil nazadnje še v obalno-kraški statistični regiji, in sicer leta 2016. Po tem letu pa je prav v tej regiji indeks delovne migracije upadal najintenzivneje med vsemi, in sicer se je v tem obdobju znižal za 5,8 odstotne točke.

Število čezmejnih delovnih migrantov iz Hrvaške je krepko naraslo
Ob koncu prejšnjega leta je v Sloveniji delalo več kot 12.800 tujcev čezmejnih delovnih migrantov, kar je bilo dvainpolkrat toliko kot leto pred tem. 

Tujci dnevni migranti so državljani sosednjih držav (Italije, Avstrije, Madžarske ali Hrvaške), ki delajo v Sloveniji, vendar tu nimajo prijavljenega niti stalnega niti začasnega prebivališča. Podatki kažejo, da se je skupno število tujcev dnevnih migrantov občutno povečalo, vendar Slovenija kot ciljna država za opravljanje dela še ni tako zanimiva med Avstrijci in Italijani, čeprav se je njihovo število tudi povečalo. Največ tujcev dnevno prihaja na delo v Slovenijo iz sosednje Hrvaške, nekaj več kot 10.200, od tega je bila večina moških, žensk je bilo približno tretjina./LN/Vir: SURS/