Slovenija, 30. julij 2023 – Čas bi že bil, da se neha s temi “presenečenji” slovenskih turistov, ki se spakujejo nad cenami v sosednji Hrvaški.

V uvodu velja zapisati, da imajo Slovenci na Hrvaškem krepko več kot 100 tisoč vikendov in da so pač “prisiljeni” letovati pri naših južnih sosedih, ki pa za svoje dobre ali slabe storitve postavljajo cene po svoji presoji. To je njihova pravica! Pravica in izbira Slovencev pa je, da se tja odpravijo ali ne.

Je pa res, da so se Hrvati po osamosvojitvi (svoje države), ko nekatera njihova področja niso več zasedali le jugo turisti in nepriljubljeni Čehi, Poljaki in oboževani Nemci in Italijani – praviloma Slovencev takrat niso omenjali – prilagodili svoj poslovni pristop, da je treba (mora se) v petih mesecih zaslužiti, za ostalih sedem, ko turistov tam pač ni. Logično, ker razen lepega morja in sonca, ki ni v njihovi domeni, ne ponujajo prav veliko svojega.

Ve se tudi, da je njihov turizem pač panoga, kjer privabijo goste, nato pa bi bili veseli, da odložijo denar v blagajne turističnih ponudnikov in se vrnejo tja, od koder so prišli. Tako je pač, in vsi se tega moramo zavedati in ne samo cviliti, da nas kdo dobesedno krade. Ne! Oni izkoriščajo le svojo ponudbo, da v najkrajšem možnem času zaslužijo dovolj za del sezone, ki traja pravilom dobrih pet mesecev.

To pa pomeni, da turiste, ki tja zaidejo ustrezno »ostrižejo«, da jim ti napolnilo državno blagajno, saj se ve, da je Hrvaški delež turizma v BDP na ravni 11 %, medtem ko je povprečje EU 4,5 %. V Sloveniji tam okoli 3,5 %.

Je na naši obali drugače? Ne le, da smo tu doma in smo manj dovzetni za obiranje od ponudnikov povprečno urejenih apartmajih, no tudi v hotelih višje kategorije (recimo v Portorožu), katerih t. i. mondenost pokvarijo ponudniki čevapčičev, pleskavic, kebaba, pic in hamburgerje sumljive kulinarične vrednosti, ki vse to ponujajo tik ob obali in tako uničijo sorazmerni lep razgled na Portorož iz zraka.

Ve se tudi, da Koper in Ankaran nista pravi turistični destinaciji, torej ne zagotavljata resne turistične ponudbe – še ne. Izola, ki pravi, da je destinacija za butične turiste, pa ima to težavo, da ti butični gostje k njim redko zatavajo. No, tu je še Piran, naš obmorski biser, ki pa ga bo treba še desetletja “brusiti”, da bi učinkovito zasijal.

Tako, sklenemo! Če se s turizmom ne ukvarjaš kompleksno in ti je že to dovolj, ko zasije sonce, odpreš blagajno in zaračunaš svojo storitev po sezonsko prilagojenem ceniku. Je pa res, da vsak, ki na počitnice gre, mora vedeti, da ga nihče ne more prisiliti, da tja sploh gre, torej tudi za »presenečenja« ni veliko osnov./J.Temlin/ Fotografije: arhiv #LJnovice/