Slovenija, 4. september 2023 – Po uveljavitvi Zakon o interventnih ukrepih za odpravo posledic poplav in zemeljskih plazov iz avgusta 2023, ki ga je DZ sprejel pretekli četrtek, 31. avgusta, stopil pa je v veljavo s 1. septembrom, ta kot enega izmed virov za financiranje nastale škode uvaja obvezni solidarnostni prispevek za fizične in pravne osebe.

V zakonu je opredeljeno, da bodo morali zaposleni prispevati 0,3 odstotka od svoje obračunane dohodnine ter še nekaterih drugih prihodkov, podjetja pa bodo morala prispevati 0,8 odstotka od osnove za obračun davka od dohodkov pravnih oseb. Vse to bo potrebno prispevati, prvič naslednje leto in nato še v leti 2025.
Prispevati bodo marali vsi, razen tistih z najnižjimi prihodki, ki prejemajo 35 odstotkov povprečne plače (torej 767 evrov) v Sloveniji (ta je za junij 2023 znašala 2. 205,81 EUR bruto oz. 1.431,61 EUR neto), takšni pa bodo plačila solidarnostnega prispevka oproščene.
Od preostalih fizičnih oseb in fizičnih oseb, ki opravljajo dejavnost in so del letne odmere dohodnine, naj bi zbrali okoli 81 milijonov evrov solidarnostnega prispevka na leto, so izračunali na finančnem ministrstvu. Izračun velja ob predpostavki, da se nihče od zavezancev ne bi odločil za solidarnostno soboto.
Solidarnostni prispevek od fizičnih oseb naj bi v vsakem od obeh let (2024 in 2025) znašal v povprečju okoli 68 evrov na osebo. Pri čemer bi tisti s povprečno plačo, ta je za leto 2022 znašala 2023,90 evra bruto, morali prispevati 73 evrov, tisti z minimalno plačo (12.893 evrov, kar je 1.047 evrov mesečno) pa 39 evrov.
Dodatno naj bi se od fizičnih oseb z dejavnostjo, za katere ni bila izdana odločba o odmeri dohodnine, v sklad za obnovo steklo okoli štiri milijone evrov, od pravnih oseb pa okoli 71 milijonov evrov. Povprečni znesek pri pravnih osebah bi znašal okoli 886 evrov na zavezanca, so še sporočili s finančnega ministrstva.
Vlada predvideva, da bo v prvem letu na tak način zbrala 156 milijonov evrov prihodkov iz naslova solidarnostnega prispevka. Torej, v letih 2024 in 2025 na način za odpravo posledic po sili zakona solidarno zbrali 312 milijonov. Da je ta pristop “prostovoljno zbiranja denarja po zakonu”, pravi, trdi vlada, medem, ko podjetniki, obrtniki, samozaposleni in zaposleni, ki bodo morali po določilih zakona omenjenih 312 milijonov »solidarnostno« prispevati, eni tiho drugi malo bolj na glas trdijo, da tak pristop ni pravi./LN/Fotografija #LJnovice – le ponazoritvena/
