Slovenija, 16. novembra 2023 – Z naslednjim ponedeljkom, 20. novembrom, se v Sloveniji spet uveljavlja natančna kontrola, koliko časa in kdaj bodo delavke in delavci prisotni na svojem delovnem mestu. T.i. »štempljanje« si je omislil genij Luka Mesec, minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, ki je z dopolnilom zakona o delovnih razmerjih s svojo ekipo uveljavil nova pravila pri evidencah delovnega časa.

Tako bo po novem, torej od 20. novembra, moral vsak delodajalec zabeležiti točen prihod in odhod delavke ali delavca z dela, voditi pa bo moral natančno evidenco nadur, pa tudi nedeljske in praznične ure.

Čeprav smo imeli že zdaj določena pravila kako se evidentira delovni čas, ta evidenca naj ne bi bila zadostna, zato si je Luka Mesec s sodelavci omislil Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti, ki delodajalcem nalaga naslednje (tako piše v zakonu):

1) Delodajalec dnevno vpisuje v evidenco o izrabi delovnega časa za posameznega delavca naslednje podatke:

1. podatke o številu ur,

2. skupno število opravljenih delovnih ur s polnim delovnim časom in s krajšim delovnim časom od polnega, z oznako vrste opravljenega delovnega časa,

3. opravljene ure v času nadurnega dela,

4. neopravljene ure, za katere se prejema nadomestilo plače iz sredstev delodajalca, z oznako vrste nadomestila,

5. neopravljene ure, za katere se prejema nadomestilo plače v breme drugih organizacij ali delodajalcev in organov, z oznako vrste nadomestila,

6. neopravljene ure, za katere se ne prejema nadomestilo plače,

7. število ur pri delih na delovnem mestu, za katera se šteje zavarovalna doba s povečanjem oziroma na katerih je obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje, z oznako vrste statusa,

8. čas prihoda na delo in odhoda delavca z dela,

9. izraba in obseg izrabe odmora med delovnim časom,

10. opravljene ure v drugih posebnih pogojih dela, ki izhajajo iz razporeditve delovnega časa (zlasti opravljene ure nočnega, nedeljskega, izmenskega, prazničnega dela, dela v deljenem delovnem času in druge oblike razporeditve delovnega časa, določene z zakonom ali kolektivno pogodbo),

11. opravljene ure v neenakomerno razporejenem delovnem času ali v začasno prerazporejenem delovnem času in

12. tekoči seštevek ur v tednu, mesecu oziroma letu, iz katerega je razvidno referenčno obdobje, ki se upošteva za neenakomerno razporeditev in za začasno prerazporeditev polnega delovnega časa.

(2) Ne glede na prejšnji odstavek lahko delodajalec, ki evidence o izrabi delovnega časa ne vodi elektronsko, podatek iz 12. točke prejšnjega odstavka vpisuje tedensko.«.

In ne samo to! Delodajalec je po novem dolžan delavcu zagotoviti:  

»Delodajalec delavcu zagotavlja vpogled v podatke iz evidence o izrabi delovnega časa, ki se nanašajo nanj. Delodajalec delavca pisno obvesti o podatkih iz evidence o izrabi delovnega časa za pretekli mesec do konca plačilnega dne. Pisno obvestilo se lahko pošlje tudi po elektronski poti na elektronski naslov delavca, ki ga zagotavlja in uporabo nalaga delodajalec. Delavec lahko od delodajalca enkrat tedensko zahteva, da ga pisno seznani s podatki iz evidence o izrabi delovnega časa. Za obveznost seznanitve iz prejšnjega stavka se šteje tudi neposreden elektronski dostop delavca do evidence o izrabi delovnega časa, ki ga zagotavlja delodajalec.

Delodajalec evidenco o izrabi delovnega časa in dokumentacijo, na podlagi katere se v evidenco o izrabi delovnega časa vpisujejo podatki, hrani na sedežu oziroma na kraju opravljanja dela delavca.«.

Če pa delodajalec novih evidenc ne bi izvaljal se ga bo skladno z dopolnilom Meščevega zakona  kaznovalo tako:

(1) Z globo od 3.000 do 20.000 eurov se kaznuje delodajalec – pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik oziroma posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki:

– ne vodi evidence v skladu s prvim in drugim odstavkom 19.a člena tega zakona,

– se ne opredeli do predloga sindikata pri delodajalcu oziroma sveta delavcev ali delavskega zaupnika za uvedbo elektronskega načina vodenja evidence o izrabi delovnega časa v skladu s prvim in drugim odstavkom 19.b člena tega zakona,

– ne obvesti Inšpektorata Republike Slovenije za delo o zavrnitvi predloga za uvedbo elektronskega načina vodenja evidence o izrabi delovnega časa v skladu z drugim odstavkom 19.b člena tega zakona,

– ne začne voditi evidence v skladu s tretjim odstavkom 19.b člena tega zakona,

– ne vodi evidence o izrabi delovnega časa elektronsko v skladu s tretjim odstavkom 19.a ali četrtim odstavkom 19.b člena tega zakona.

(2) Z globo od 1.500 do 8.000 eurov se kaznuje manjši delodajalec – pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik oziroma posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če stori prekršek iz prejšnjega odstavka.

(3) Z globo od 300 do 1.200 eurov se kaznuje delodajalec posameznik, če stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.

(4) Z globo od 300 do 2.000 eurov se kaznuje odgovorna oseba delodajalca pravne osebe, samostojnega podjetnika posameznika oziroma posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, ter odgovorna oseba v državnem organu ali v lokalni skupnosti, če stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.

In to še ni vse! Mesec je uspel preko svojega glasovalnega stroja, poslancev Levice, SD in seveda Gibanja Svobode uveljaviti  še globe v hitrem prekrškovnem postopku, ki določa (23b člen) »Za prekrške iz tega zakona se sme v hitrem postopku izreči globa tudi v znesku, ki je višji od najnižje globe, določene s tem zakonom.«.

To norost iz preteklega režima, ko je bilo pomembno, da si bil v službi, in ni bilo pomembno, kaj si naredil, je vlada pod taktirko dr. Roberta Goloba mirno posredovala DZ, ki je dopolnilo zakona, ki ga nima niti ena država v EU, mirno potrdil. In zdaj, ko je že vse odločeno, celo trgovec Matjaž Han, minister za gospodarstvo, turizem in šport označuje ta zakon kot nesprejemljiv za določena področja (spet bi delali izjeme). Ko pa je postopek sprejema te norosti iz bivšega socializma potekal, pa je bil minister Han tiho.

In na koncu ob uveljavitvi tega nesmiselnega dopolnila zakona o delovnih razmerjih, ki stopi v veljavo ta ponedeljek, 20. novembra, velja dodati še, da bo na dan uveljavitve teh novih pravil Luka Mesec začasni predsednik vlade Republike Slovenije.

Zakaj (to nima neposredne zveze z birokratskimi novostmi, ki jih bodo dolžni izpolnjevati delodajalci) to ni Tanja Fajon, ki je predsednica druge največje koalicijske stranke te vlade, pa velja vprašati predsednika vlade dr. Roberta Goloba, ki se je odločil, da bo vlado v času njegove odsotnosti (zaradi zdravstvenih težav) vodil le navadni član Levice, in sicer Luka Mesec. No, zakaj tako, tega javnost ne ve. Ve pa morda stranka SD, ki ji, kot vse kaže Golob, ne zaupa dovolj, da bi ji vsaj začasno prepustil vlado v upravljanje../Objavo pripravil: Janez Temlin/ Fotografija: arhiv #LJNovice/

• Opomba avtorja objave! Ker bo morda koga zmotil naslov, kot avtor objave sem to navedbo uporabil, ker sem bil v socializmu sam deležen te umotvorne želje po evidentiranju delovnega časa. (To je bilo v času, ko sem bil sam, po hierarhiji četrti človek časopisne hiše Dnevnik – ko ta še ni bila v lasti novodobnih poslovnih “genijev”). In takratni vrh podjetja me je prepričeval, da bomo naredili red pri novinarjih in s tem tudi pri ostalih zaposlenih, če se bodo (bomo) vsi štempljali (no, po slovensko evidentirali svoj delovni čas). Kupili smo t. i. “vrhunske” računalniške naprave za evidentiraje delovnega časa (prodalo nam jih je podjetje  MicroAda – na spletu poglejte kdo je z njimi upravljal), ki so naprej crkovali. Ko pa so jih le kolikor toliko usposobili, so delavci naenkrat imeli toliko evidentiranih ur, da bi skrahirali, če bi jim morali te ure izplačati. Vidite, tudi zato sem to Meščevo štemplanje, zapisal kot sem.