Slovenija, 17. november 2023 – Nacisti so 17. novembra 1939 zavzeli študentske domove praške univerze. Več kot 1200 študentov so deportirali v koncentracijska taborišča, devet njihovih predstavnikov ubili na mestu, univerzo pa zaprli in jo namenili v uporabo nemškim okupacijskim silam. Študentje iz vse Evrope so zbežali v London, kjer je mednarodni študentski svet 17. november razglasil za svetovni dan študentov.

Na ta dan so se tudi kasneje zgodili za študente pomembni dogodki. 17. novembra 1973 so tanki in oborožene sile grške vojaške hunte štiri dni in noči napadali zgradbo atenske politehnike, v katero so se zabarikadirali študentje. Natančno število ubitih študentov ni znano, kot tudi ne število študentov, ki so jih po zavzetju odpeljali na mučenje. Vendar pa je ta upor študentov predstavljal začetek konca diktature, ki se je končala julija naslednje leto. Zaradi teh dogodkov je Grčija ta dan tudi uradno razglasila za dan grških študentov.

17. novembra 1989 se je upor zgodil tudi na Češkoslovaškem. Češki in slovaški študenti so se namreč uprli vladi, ki je želela zatreti študente in njihova nasprotovanja komunističnemu režimu. Njihov upor je predstavljal začetek tako imenovane žametne revolucije na Češkoslovaškem, ki je pripeljala do padca režima. Tako na Češkem kot Slovaškem se teh dogodkov spominjajo z dnevom boja za svobodo in demokracijo.

Vsi ti dogodki pa še vedno navdihujejo študente povsod po svetu v njihovih prizadevanjih za demokratično izobraževanje in demokratično družbo. Svetovni dan študentov je tako postal simbol za študentska prizadevanja po vsem svetu.

In v ta namen je Statistični urad RS pripravil krajšo analizo o tem, kaj dosegajo naši študentje in kako študirajo, no pa tudi kašne pogoje se jim zagotavlja. 

Ta analiza pravi: V Sloveniji je skoraj polovica (48,2 %) mladih (19–24 let) vključena v terciarno izobraževanje. Med študenti je več žensk in več rednih študentov. Največ jih je lani pridobilo visokošolsko izobrazbo 1. stopnje. Študenti so ob zaključku visokošolskega izobraževanja v povprečju stari 27,0 leta.

Študijsko leto 2022/23 – V prejšnjem študijskem letu je bilo v terciarno izobraževanje na 185 višješolskih in visokošolskih zavodih v Sloveniji vključenih 79.987 oseb. Od tega je bilo 57,7 % žensk in 75,0 % rednih študentov.

Kaj študirajo študentke in kaj študenti? – V celotnem terciarnem izobraževanju je študentk več kot študentov. Prevladujejo na vseh posameznih področjih izobraževanja, razen pri informacijski in komunikacijski tehnologiji (IKT) ter tehniki, proizvodnih tehnologijah in gradbeništvu.

Med 16.100 diplomanti 59 % žensk

Višješolsko oz. visokošolsko izobraževanje v Sloveniji je v 2022 uspešno zaključilo:

16.111 diplomantk in diplomantov,

41 % moških,

59 % žensk,

68 % jih je pridobilo izobrazbo 1. stopnje*,

30 % izobrazbo 2. stopnje*,

3 % pa izobrazbo 3. stopnje*.

29,1 leta je bila povprečna starost ob zaključku višjega strokovnega izobraževanja,

27,0 leta pa ob zaključku visokošolskega izobraževanja.

Opomba – * Seštevek se zaradi zaokroževanja ne ujema.

Štipendijo prejemalo 28.200 študentov – V prejšnjem študijskem letu je bilo največ štipendistov med študenti visokošolskega univerzitetnega in strokovnega izobraževanja: 35 % oz. 30 %. Med študenti magistrskega izobraževanja jih je bilo 26 %, med višješolskimi študenti pa 8 %. Državna štipendija je znašala povprečno ­169 EUR, Zoisova pa 188 EUR na mesec.

Med doktorskimi študenti skoraj četrtina iz tujine – V študijskem letu 2022/23 je bilo v terciarno izobraževanje v Sloveniji vpisanih 8.499 študentov s stalnim prebivališčem v tujini. Njihov delež med vsemi študenti v Sloveniji narašča: v študijskem letu 2017/18 je znašal 4,5 %, v 2022/23 pa ­10,6 %. Večina teh študentov je iz držav, nastalih na ozemlju nekdanje Jugoslavije, v 2022/23 jih je bilo med vsemi študenti iz tujine 54,8 %.

Več kot polovica (55 %) študentov s stalnim prebivališčem v tujini je bila v prejšnjem študijskem letu vpisana v visokošolsko izobraževanje 1. stopnje. Četrtina vseh študentov iz tujine (ne glede na stopnjo izobraževanja, na kateri študirajo) je obiskovala študij s področja poslovnih in upravnih ved ter prava. Delež tujcev (1 %) je bil najmanjši med študenti programov s področja kmetijstva, gozdarstva, ribištva in veterinarstva.

Ali so študenti zadovoljni s svojim življenjem? – Prebivalci Slovenije so s svojim življenjem na splošno kar zadovoljni, študenti pa še nekoliko bolj. Lani je povprečna samoocena zadovoljstva študentov z življenjem na lestvici od 0 (povsem nezadovoljen) do 10 (zelo zadovoljen) znašala 8,0, na ravni celotne države pa 7,6. V primerjavi z letom prej se je zadovoljstvo na ravni celotne Slovenije znižalo za 0,1, med študenti pa za 0,2./LN/Vir: SURS/