Slovenija, 3. december 2023 – Natalija Nedeljko iz Društva za zaščito konj je nedavno razlagala, kaj vse naj bi bilo všteto v 17 evrih dnevne odškodnine oz. oskrbnine ene živali, ki je bila del 24 glav govedi, ki so jih odvzeli kmetu na območju Leskovca pri Krškem. To je povedala tudi v javni oddaji Tarča.
Če sprejmemo njeno razlago, da stane oskrbnina ene živali 17 evrov na dan, to pomeni v 30 dneh 510 evrov oz. v 60 dneh 1020 evrov.
No, ker se je tudi nam zdelo, da gre za pretirano ceno oskrbovanega dne, meseca ali dveh, le za eno govedo, kot si to zamišlja Društvo za zaščiti konj, smo nekoliko pobrskali po oglasih, in sicer z namenom, da ugotovimo, kakšno govedo bi lahko pri nas kupili za dvomesečno oskrbnino.
In zelo hitro (datum oglasa 29. 11. 2023) smo prišli do podatka, da se prodaja telica (primerna za pleme – iz proste reje), pasme limousin, stara 8 mesecev in težka približno 300 kilogramov, in sicer za 1000 evrov oz. po dogovoru (torej, se da še “dogovarjati”). Ve se, da je limousin francoska pasma goveda za meso iz pokrajine Limousin in Marche v Franciji.
Torej, če država dovoljuje, da se za dvomesečno »zgrbano« govedo, kot je opredelila del odvzetih živali inšpektorica Danuša Štiglic odvzetih na kmetiji na območju Leskovca pri Krškem, potem za dnevno oskrbo plačuje 17 evrov na dan, kot je povedala Natalija Nedeljko iz Društva za zaščito konj, kar pomeni, da mesečno to državo stane 510, ali za dva meseca 1020 evrov, je z omenjenim kmetom, ki osem mesecev staro telico prodaja za 1000 evrov nekaj hudo narobe. Ali je nor? Seveda, ni! Je pa res, da živi v nori državi, v kateri ga lahko ponižujejo in žalijo pokvarjeni birokrati in njim podobni ljubitelji živali.
Da se ve! Ta zapis ni namenjen za obrambo kmeta, ker zato nimamo strokovnega znanja. Je namenjen javnosti, ki naj bi iz tega zapisa razbrala, da je biti kmet v Sloveniji, ki ji vladajo nevladne organizacije in samopašni pritlehni birokrati, milo rečeno težko. Če bo šlo tako naprej, bo še kmetom težje kot Partljičevemu »socialističnemu kulaku«, v kateri je avtor na humoren način prikazal dejansko stanje po drugi svetovni vojni, ko so nam začeli vladati nedošolani tesarji in njim podobni.
Je pa ta zapis namenjen, in to neposredno, Upravi za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, ki javnost zavaja, da smo si mediji izmislili podatek o 17 evrih dnevne odškodnine oz. oskrbnine ene živali. To je laž in javno zavajanje! Mi smo le uporabili podatek, ki ga je javnosti posredovala Natalija Nedeljko iz Društva za zaščito konj. Zato tudi mi javno pozivamo Upravo za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, da si naj ne jemlje pravice obtoževanja medijev brez dokazov. Ob tem velja dodati, da se mediji ne bomo dali ustrahovati kot kmet z območja Leskovca pri Krškem, ki mu je bilo odvzetih 24 glav govedi.
In to je osnova za našo odziv na javno sporočilo Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, ki je javno objavila:
»Glede na določene napačne informacije o plačevanju oskrbnine za trajno odvzete rejne živali, ki se pojavljajo v medijih, Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) pojasnjuje naslednje:
Trajno odvzete rejne živali se ob odvzemu namestijo na lokacije, ki izpolnjujejo pogoje iz Pravilnika o zaščiti rejnih živali. To pomeni, da se ne namestijo le pri društvih, ki delujejo v javnem interesu, temveč tudi na kmetijskih gospodarstvih, ki opravljajo dejavnost reje živali. Živali se najpozneje v 30 dneh po namestitvi prodajo.
Za čas namestitve do odkupa živali UVHVVR plačuje oskrbnino. Cena oskrbnine vključuje strošek namestitve (nastilja), krme in vode, strošek dela (oskrba živali, molža, pomoč veterinarju, nega po navodilih veterinarja…) in druge materialne stroške.
Višina oskrbnine je različna od primera do primera, saj je odvisna od večih dejavnikov, predvsem pa od zdravstvenega stanja živali. Pri tem UVHVVR poudarja, da je strošek oskrbnine namenjen tistemu, ki v tem času oskrbuje živali, to pa – kot že zapisano – niso vedno društva, kot se mestoma napačno povzema v medijih, temveč tudi druga kmetijska gospodarstva, ki nimajo statusa društva. Ta ukrep je bil v veljavi že v starem zakonu o zaščiti živali.
UVHVVR pri tem še dodaja, da strošek oskrbnine takšnih živali ni namenjen financiranju društev oziroma kmetijskih gospodarstev, temveč gre za stroške, ki so neposredno povezani z nastanitvijo in oskrbo odvzetih živali ter za zagotavljanje njihove dobrobiti in zdravstvenega varstva do prodaje.
Ob prodaji odvzetih živali se kupnina porabi za poplačilo stroškov postopka (transport živali in oskrbnina), razlika pa se nameni za zavetišča, ki zagotavljajo pomoč, oskrbo in namestitev zapuščenih hišnih živali«./Objavo priravil: J. Temlin/ Fotografija – je le ponazoritvena (pasma, ki jo navajamo, pa je prava)