Slovenija, 20. december 203 – Statistični urad RS je ob iztekajočem letu 2023 pripravil pregled, kaj smo v Sloveniji dosegli v iztekajočem letu. No, pa poglejmo, kaj je pokazala statistična analiza SURS.

Gospodarska rast  – V 3. četrtletju letošnjega leta smo zaznali umirjanje gospodarske aktivnosti. Gospodarska rast je bila 1,1-odstotna, v obdobju od januarja do septembra 2023 pa 1,3-odstotna v primerjavi z istim obdobjem leta 2022.

Domače povpraševanje se je v 3. četrtletju zmanjšalo za 1,4 %. Podobno kot v prejšnjih 3. četrtletjih je k temu v veliki meri prispevalo zmanjšanje zalog. Zunanje povpraševanje (izvoz) se je znova zmanjšalo, tokrat izraziteje kot v prejšnjem četrtletju, in sicer za 9,2 %. Tako veliko zmanjšanje izvoza smo imeli pred tem le dvakrat (v letu 2009 med finančno krizo in leta 2020 med pandemijo covida-19). Zmanjšal se je tudi uvoz, že četrtič zapored. Upad je bil izrazitejši kot v prejšnjih četrtletjih, tokrat je bil 12,1-odstoten. Po več kot dveh letih se je poleg izvoza zmanjšal tudi uvoz storitev (transportne storitve). Izrazit upad uvoza in nekoliko manjši upad izvoza sta se odrazila v dokaj visokem zunanjetrgovinskem presežku, ki je k rasti BDP prispeval pozitivno (2,4 odstotne točke).

V okviru domačega trošenja so na gospodarsko rast pozitivno vplivale bruto investicije v osnovna sredstva, ki so ohranjale dinamiko rasti obdobja preteklih četrtletij (med 7,7 % in 11,2 %). V 3. četrtletju so se povečale investicije v gradbene objekte in investicije v transportno opremo, medtem ko so se investicije v stroje in opremo zmanjšale. Med investicijami v gradbene objekte so se podobno kot v preteklem letu izraziteje povečale investicije v nestanovanjske objekte.

Potrošnja gospodinjstev se je zmanjšala za 0,8 %. Gospodinjstva so zmanjšala izdatke za večino potrošnih skupin, npr. hrano, pijače, oblačila, goriva. Med izdatki, ki so se povečali, so izdatki za trajne dobrine, kjer bistveni delež predstavljajo avtomobili. Povečali so se tudi izdatki za storitve, med temi najbolj izdatki v povezavi s počitniškimi aktivnostmi (počitniški paketi ter gostinske in nastanitvene storitve). Pri obeh omenjenih skupinah smo zaznali nadaljnje postopno umirjanje rasti.

Blagovna in storitvena menjava s tujino – Izvoz blaga in storitev je ob manjšem domačem povpraševanju (zlasti nižji rasti potrošnje gospodinjstev) in izboljšanih pogojih menjave ohranil pozitivno nominalno rast in je bil za 4,9 % (ali za 1.278 mio. EUR) višji kot v 1. polletju 2022, uvoz blaga in storitev pa se je zmanjšal za 890 mio. EUR ali za 3,5 %. Opazno je upadel pri blagu (za 1.065 mio. EUR ali     4,8 %), medtem ko se je pri storitvah nekoliko povečal (za 175 mio. EUR ali 5,2 %). Po drugi strani se je povečal izvoz tako blaga (za 839 mio. EUR ali 4,0 %) kot storitev (za 439 mio. EUR ali 9,0 %), vendar je bila rast pri slednjih izrazitejša. Presežek v menjavi blaga in storitev se je posledično občutno zvišal (za 2.169 mio. EUR) in je znašal 2.650 mio. EUR ali 8,7 % BDP.

Izvoz blaga in  storitev je bil v prvi polovici leta za 4,9 % višji kot v istem lanskem obdobju.

Podjetja  – Slovenska podjetja so v letošnjem 1. polletju poslovala s presežkom v vrednosti 127 mio. EUR ali 0,4 % BDP, medtem ko so v istem obdobju lani ustvarila najvišji primanjkljaj doslej. Znašal je 2.198 mio. EUR ali 8,1 % BDP. K nastanku presežka so v opazovanem obdobju prispevali zlasti izrazito zmanjšanje zalog (kar je lahko povezano z uresničevanjem preteklih naročil) in nižji izdatki za bruto investicije.

Stopnja investiranja podjetij (delež bruto investicij v osnovna sredstva v bruto dodani vrednosti) je znašala 22,3 % oz. za 1,4 odstotne točke manj kot v 1. polletju 2022. Nominalna rast ustvarjene bruto dodane vrednosti podjetij je bila izrazitejša (12,8-odstotna) od nominalne rasti njihovega bruto poslovnega presežka (5,9-odstotna), kar se je odrazilo v nižji stopnji dobička podjetij. Ta je v letošnjem 1. polletju obsegala 26,2 %, v istem lanskem obdobju pa 27,9 %. Podjetja so v letošnjem 1. polletju poslovala s presežkom v višini 0,4 % BDP.

Gospodinjstva – V letošnjem 1. polletju se je nominalna rast bruto razpoložljivega dohodka gospodinjstev ob ugodnih razmerah na trgu dela (med drugim nizka stopnja brezposelnosti ter rast zaposlenosti in plač) nadaljevala, znašala je 12,5 % ali 0,6 odstotne točke več kot v istem obdobju lani. Nominalna rast potrošnje gospodinjstev se je v enakem opazovanem obdobju občutno znižala (za 9,3 odstotne točke ali za 1.285 mio. EUR), na 9,1 %.

Nižja rast izdatkov, ki so jih gospodinjstva v povprečju namenila za potrošnjo, se je ob vztrajni in višji rasti bruto razpoložljivega dohodka opazno odrazila v povečanem varčevanju gospodinjstev. Stopnja varčevanja gospodinjstev (delež bruto varčevanja v bruto razpoložljivem dohodku) je bila tako 23,3-odstotna ali za 2,6 odstotne točke višja kot v 1. polletju lani. Hkrati je ostala na krepko višji ravni kot v predpandemičnem 1. polletju 2019, ko je bila 17,2-odstotna.

Primanjkljaj  in dolg države  – Primanjkljaj države je bil v letošnjem 1. polletju za 167 mio. EUR višji kot v lanskem 1. polletju in je znašal 1.124 mio. EUR ali 3,7 % BDP. Povečali so se tako prihodki (za 8,3 % ali za 1.013 mio. EUR) kot izdatki države (za 9,0 % ali za 1.179 mio. EUR).

K skupni rasti prihodkov so največ pripevali prihodki od socialnih prispevkov (443 mio. EUR ali 3,6 odstotne točke), prihodki od davkov na proizvodnjo in uvoz (227 mio. EUR ali 1,9 odstotne točke) ter davki na dohodke in premoženje (161 mio. EUR ali 1,3 odstotne točke).

Na skupno rast izdatkov so v največji meri vplivali višji izdatki za sredstva zaposlenim (plače; 354 mio. EUR ali 2,7 odstotne točke), subvencije (257 mio. EUR ali 2,0 odstotne točke), bruto investicije (197 mio. EUR ali 1,5 odstotne točke) in socialne prejemke razen socialnih transferjev v naravi posameznikom ter gospodinjstvom (168 mio. EUR ali 1,3 odstotne točke). Primanjkljaj države je v 1. polletju znašal 1.124 mio. EUR  ali 3,7 % BDP.

Gospodarska klima – V prvi polovici leta 2023 je bil zabeležen trend padanja gospodarske klime, kar je bila posledica padanja kazalnika zaupanja v predelovalnih dejavnostih, trgovini na drobno, gradbeništvu in storitvenih dejavnostih. V drugi polovici leta beležimo umiritev in rahlo izboljšanje pri teh kazalnikih. Kazalnik zaupanja v gradbeništvu in v storitvenih dejavnostih se je celo leto gibal nad dolgoletnim povprečjem, medtem ko se je kazalnik zaupanja v predelovalnih dejavnosti in med potrošniki pod njim. V EU je trajalo padanje kazalnika do avgusta, nato je sledila umiritev.

Tudi v 2023 so proizvodnjo ovirale negotove gospodarske razmere, trgovino konkurenca v sektorju, v storitvenih dejavnostih pomanjkanje delovne sile, v gradbeništvu pa je za razliko od lani, ko so bili največja ovira visoki stroški materiala, bila tokrat ovira pomanjkanje usposobljenih delavcev.

Razpoloženje potrošnikov je že vse leto precej pod dolgoletnim povprečjem, a je dokaj stabilno, saj so bile mesečne spremembe minimalne. Tudi pri ostalih kazalnikih nismo opazili večjih razlik skozi leto. Po drugi strani je bilo razpoloženje v celotni EU bolj spremenljivo: do avgusta se je izboljševalo, nato pa slabšalo, prav tako pa je bilo celo leto 2023 pod dolgoletnim povprečjem.

Gradbeništvo – Pri gradbeni dejavnosti v Sloveniji smo že v letu 2022 zaznali porast, saj je bila vrednost opravljenih gradbenih del v primerjavi z letom prej višja za 22,1 %. Tudi trenutni podatki za leto 2023 kažejo podobno sliko, saj je bila omenjena vrednost v prvih treh četrtletjih letos za 23,4 % višja od tiste v istem obdobju prejšnjega leta.

V letu 2022 je bilo izdanih za 5 % manj gradbenih dovoljenj za stavbe in načrtovanih 24 % več stanovanj kot leto prej. Kot kažejo najnovejši podatki, se bo padanje števila izdanih gradbenih dovoljenj za stavbe nadaljevalo, saj je bilo v prvih desetih mesecih letos izdanih za 6 % manj gradbenih dovoljenj za stavbe kot v istem obdobju lani. Število načrtovanih stanovanj pa je bilo v istem obdobju večje za 5 %.

V prvih desetih mesecih letos je bilo izdanih za 6 % manj gradbenih dovoljenj za stavbe kot v istem obdobju lani.

Industrija – V prvih devetih mesecih tega leta se je prihodek od prodaje v industriji v primerjavi z istim obdobjem lani zmanjšal za 0,1 %.

V obdobju od januarja do septembra letos se je skupna vrednost industrijske proizvodnje v primerjavi z enakim obdobjem lanskega leta znižala, nižja je za 5,3 %. Znižanje beležimo pri vseh treh opazovanih dejavnostih. Najmanjši upad beležimo pri predelovalni dejavnosti z 3,8 %, sledi rudarstvo z 23,3 % ter oskrba z električno energijo, plinom in paro z upadom 34,2 %.

Upad v enakem opazovanem obdobju je zaznati tudi pri namenskih skupinah proizvodov, pri proizvodih za široko porabo (0,8 %), pri proizvodih za vmesno porabo (11,7 %), pri proizvodih za investicije pa je prišlo do zvišanja za 3,6 %. Rast je zaznati pri visoko tehnološko zahtevnih proizvodih (6,1 %), znižanje pa pri srednje visoko (3,0 %), srednje nizko (6,8 %) in nizko tehnološko zahtevnih proizvodih (7,3 %).

V prvih devetih mesecih tega leta se je prihodek od prodaje v industriji v primerjavi z istim obdobjem lani zmanjšal za 0,1 %. V predelovalnih dejavnostih se je znižal (za 0,2 %), višji pa je bil v rudarstvu (za 6,5 %). Največ prihodka je bilo ustvarjenega pri proizvodih za investicije (7,4 %) in pri proizvodih za široko uporabo (6,5 %), medtem ko je pri proizvodih za vmesno porabo prišlo do znižanja za 7,3 %.

V prvih treh četrtletjih tega leta je bila vrednost zalog za 15,9 % višja kot v istem obdobju lani. Največje povečanje zaloge je bilo pri proizvodih za investicije (22,5 %), proizvodih za široko porabo (15,5 %) in pri proizvodih za vmesno porabo (13,2 %).

Trgovina in storitve – V trgovini na drobno smo kljub zvišanju v septembru in oktobru (septembra za 1,6 %, oktobra pa za 0,3 %) v prvih desetih mesecih leta 2023 zabeležili upad. Realni prihodek od prodaje v trgovini na drobno brez motornih goriv se je namreč tako od januarja do oktobra v primerjavi z istim obdobjem lani znižal za 4,5 %. Izjema znotraj celotne trgovinske dejavnosti je trgovina z motornimi vozili in popravila le-teh. V tej dejavnosti je bil realni prihodek od prodaje v prvih desetih mesecih leta v primerjavi z istim lanskim obdobjem višji, in sicer za 14,7 %.

V prvih devetih mesecih leta 2023 je bil prihodek od prodaje storitev za 8,8 % višji kot v istem obdobju lani. Povečal se je v vseh opazovanih skupinah v storitvenih dejavnosti, najbolj v drugih raznovrstnih poslovnih dejavnostih (za 21,9 %). Višji je bil tudi v gostinstvu (za 19,7 %), v strokovnih, znanstvenih in tehničnih dejavnostih (za 13,6 %), v poslovanju z nepremičninami (za 12,0 %), v informacijskih in komunikacijskih dejavnostih (za 7,4 %) ter v dejavnosti promet in skladiščenje (za 1,2 %).

Cene – Zaradi velikih podražitev hrane in energentov v letu 2022 smo tudi leto 2023 začeli z visoko inflacijo, a se je ta, predvsem zaradi postopnega umirjanja cen hrane in ob koncu leta tudi cen energentov, novembra vendarle nekoliko znižala; na letni ravni je bila 4,9-odstotna. Še vedno inflacijo najbolj zvišujejo cene prehrambnih izdelkov (za skoraj 6 %), gibanje cen energentov pa je v veliki meri odvisno od veljavnosti ukrepov za omilitev energetske draginje. Določeni ukrepi, sprejeti v prejšnjem letu, so se sicer v letošnjem letu že iztekli, nekateri ostajajo v veljavi, sprejeti pa so bili tudi nekateri novi, tako da je bila novembra letna rast cen goriv in energije v povprečju negativna (–2,7-odstotna).

Od začetka januarja do konca novembra so se cene življenjskih potrebščin zvišale za 4,7 %, pri tem so se cene storitev zvišale bolj kot cene blaga (6,6 % oz. 3,7 %).

V državah evroobmočja se je letna inflacija tudi iz meseca v mesec nižala in novembra dosegla 2,4 %. V Sloveniji je bila tako novembra krepko nad evropskim povprečjem (4,5 %), predvsem zaradi manjšega znižanja cen goriv in energije v Sloveniji kot v večini drugih držav. Cene goriv in energije so se v evroobmočju v povprečju znižale kar za 11,5 %, v Sloveniji pa občutno manj, le za 2,2 %.

Rast cen industrijskih proizvodov pri proizvajalcih se je v letu 2023 povsem umirila, od začetka leta do konca oktobra so se cene v povprečju zvišale le za 0,5 %. Letna rast cen je bila oktobra 0,9-odstotna. Proizvodi za prodajo na domačem trgu so se podražili za 2,5 %, za prodajo na tujih trgih pa pocenili za 0,7 %. Podražili so se proizvodi za široko porabo (za 5,7 %), proizvodi za investicije (za 3,8 %) in energenti (za 3,8 %), medtem ko so bile surovine cenejše (za 2,9 %).

Cene uvoženih proizvodov pa so se od začetka leta do konca oktobra v povprečju znižale za 2,9 %, na letni ravni pa za 4,0 %. Najbolj so se pocenili proizvodi iz skupine oskrba z električno energijo, plinom in paro (na letni ravni za 37,3 %).

Tudi rast cen storitev pri proizvajalcih se postopoma umirja. Potem ko so cene storitev v 1. in v 2. četrtletju 2023 na letni ravni zrasle za 9,0 % oz. 6,9 %, so bile v 3. četrtletju višje za 5,6 %. V letošnjem letu, od januarja do septembra, pa so se cene storitev zvišale za 5,1 %. V treh četrtletjih letošnjega leta so se najbolj dvignile cene storitev v gostinstvu (za 12,3 %) ter v poslovanju z nepremičninami (za 9,3 %).

Cene stanovanjskih nepremičnin so se v 1. polletju 2023 v povprečju zvišale za 3,5 %. V tem obdobju je bila skupna vrednost vseh prodanih stanovanjskih nepremičnin 674,8 milijona EUR. To je bilo za približno 28 % manj kot v istem obdobju lani (931,7 milijona EUR). Prav tako je opazno upadlo število prodanih stanovanjskih nepremičnin. V 1. polletju 2023 jih je bilo prodanih približno 5000, kar je za približno 2000 prodaj manj kot v istem obdobju lanskega leta. V medsebojni primerjavi med sosednjimi državami ugotavljamo, da so se cene v 1. polletju 2023 v povprečju bolj kot pri nas zvišale na Hrvaškem (za približno 6 %), manj pa v Italiji in na Madžarskem (v vsaki za približno 2 %) in v Avstriji (kjer so se cene za približno 2 % znižale). Na ravni EU pa so se cene stanovanjskih nepremičnin v istem obdobju v povprečju znižale za 0,4 %.

Plače – Povprečna mesečna bruto plača za obdobje od januarja do septembra 2023 je bila višja od plače za isto obdobje lani, in sicer nominalno za 10,1 %, realno (tj. ob upoštevanju indeksa rasti cen življenjskih potrebščin) pa za 1,8 %. V zasebnem sektorju se je nominalno zvišala za 9,7 % (oz. realno za 1,4 %), v javnem sektorju pa za 11,0 % (oz. realno za 2,6 %). V institucionalnem sektorju država, ki je del javnega sektorja (vanj spadajo državna uprava, občine, javne bolnišnice, javne šole ipd.), se je zvišala za 10,8 % (oz. realno za 2,4 %).

Plače v zasebnem sektorju od leta 2015 stalno rastejo, medtem ko plače v javnem sektorju po upadu v 2022 (ki je bil predvsem posledica rasti plač v prvi polovici leta 2021, na katero so vplivali ukrepi, povezani z epidemijo, npr. izplačilo (izrednih) dodatkov), v 2023 ponovno rastejo.

Povprečna bruto plača za september 2023 je znašala 2.174,70 EUR.

Brezposelnost – Konec leta 2022 smo prvič zabeležili stopnjo brezposelnosti nižjo od 4 %, saj je bila v zadnjem četrtletju leta 3,5-odstotna. Na podobni ravni se je gibala tudi v prvih devetih mesecih leta 2023. Med ženskami je bila stopnja brezposelnosti nekoliko višja kot med moškimi (v 3. četrtletju je bila med ženskami 4,0 %, med moškimi pa 3,7 %), čeprav je bilo med brezposelnimi nekoliko več moških kot žensk.

S 3,6 % stopnjo brezposelnosti v 2. četrtletju 2023, se je Slovenija uvrščala pod povprečje držav članic EU (5,8 %). Najvišjo stopnjo brezposelnosti v EU so imeli v Španiji in Grčiji (11,6 % in 11,3 %), najnižjo pa na Poljskem, Češkem in Malti (pod 3 %). Stopnja brezposelnosti vztraja pod 4 %.

Turizem  – Na vrhuncu turistične sezone so lahko turisti izbirali med 62.700 nedeljivimi enotami, kar je bilo za 3 % več kot leto prej ter za 5 % več kot leta 2019. Prav tako je bilo turistom v avgustu na voljo 168.300 stalnih ležišč, kar je bilo za 3 % več kot leto prej in za 8 % več kot v letu 2019. V obdobju od januarja do konca oktobra je bilo ponovno največ prenočitev ustvarjenih v hotelih, nekaj več kot 6 milijonov oz. 41 % vseh. Sledile so zasebne sobe, apartmaji in hiše, kjer je bila ustvarjena četrtina vseh prenočitev ter kampi, tam je bilo 15 % vseh prenočitev.

Od januarja pa do konca oktobra je Slovenijo obiskalo skoraj 4,3 milijona tujih turistov, ki so ustvarili nekaj manj kot 10,7 milijona prenočitev kar je bilo za 15 % več kot leto prej in za 2 % več kot v letu 2019. V tem letu opažamo predvsem vračanje turistov iz sosednje Italije in preostalih kontinentov. Italijanskih turistov je bilo od začetka leta do konca oktobra za četrtino več kot v istem obdobju lani. Tuji turisti največkrat prenočijo v občini Ljubljana, kjer so do sedaj ustvarili 18 % svojih prenočitev.

Letošnjo turistično sezono je zaznamovala vrnitev v normalno stanje, saj je turistično leto 2023 prvo po letu 2019, ki ni bilo zaznamovano z ukrepi zaradi epidemije covida-19. To je pomenilo rast števila tujih turistov ter vrnitev le-teh iz vseh ključnih trgov, prav tako se je razmerje med domačimi in tujimi turisti vrnilo na raven izpred štirih let. Do konca oktobra je Slovenijo obiskalo 5,6 milijona turistov, kar je za 5 % več kot v istem obdobju lani. Skupno so ustvarili skoraj 14,7 milijona prenočitev, kar je za 3 % več kot leto prej in leta 2019. S povratkom tujih turistov je bila občina Ljubljana skupno najbolj obiskana občina, tam je bilo ustvarjenih 14 % vseh prenočitev. Malo manj, 12 % vseh prenočitev, je bilo zabeleženih v občini Piran, sledile so Bled, Kranjska Gora, Bohinj, Bovec in Brežice. Povprečna doba bivanja je znašala 2,6 prenočitve, kar je manj kot v istem obdobju lani, ko je ta znašala 2,7, in prav toliko kot leta 2019. Od začetka januarja do konca oktobra je Slovenijo obiskalo 5,6 milijona turistov.

Prebivalstvo  – Slovenija ima po zadnjih razpoložljivih podatkih skoraj 2.121.000 prebivalcev, njihova povprečna starost je 44,1 leta, 21,6 % pa jih je starih najmanj 65 let. V 2022 se je na dan v povprečju rodilo 48 otrok, umrlo 62 prebivalcev, 98 se jih je priselilo iz tujine, 57 se jih je odselilo, 37 se jih je poročilo in 12 se jih je ločilo.

V 2022 se je število prebivalcev povečalo za približno 9.800. Naravni prirast je bil lani šesto leto zapored negativen. Znašal je –4.865 prebivalcev oz. –2,3 na 1.000 prebivalcev. Rahlo pozitiven je bil le v septembru. Skupni prirast prebivalstva v 2022 je bil posledica visokega selitvenega prirasta (14.600).

Lani se je rodilo manj kot 18.000 otrok, in sicer 17.627 ali za 7 % manj kot v 2021. Na 1.000 prebivalcev se je rodilo 8,4 otrok. Upadanje števila rojenih je pričakovano, saj v rodno dobo vstopajo številčno manjše generacije žensk. Zadnja štiri leta (od 2019) se povprečne starosti mater ob rojstvu otrok niso spremenile. Ženske so lani v povprečju rodile pri starosti 31,1 leta. Tiste, ki so rodile prvič, so imele 29,6 leta. To so sicer najvišje vrednosti po 2. svetovni vojni. 57 % otrok je bilo rojenih neporočenim materam. 15 % mater, ki so rodile v 2022, je bilo tujih državljank in so bile ob rojstvu otroka v povprečju za 2 leti mlajše od državljank Slovenije. Med tujkami je bilo največ državljank Bosne in Hercegovine ter Kosova. Najpogostejše ime za novorojene dečke je bilo ponovno Luka. Največ deklic je dobilo ime Mia.

Začasni podatki za 2023 kažejo, da je bil naravni prirast v prvih devetih mesecih negativen (–2.932).

Lani je umrlo 22.492 prebivalcev oz. za 3 % manj kot leta 2021. V 2022 je bilo med umrlimi 11.136 moških in 11.356 žensk. Osnovni kazalnik umrljivosti (število umrlih na 1.000 prebivalcev) je bil 11,0. Povprečna starost umrlih je znašala 78,7 leta in je bila za 0,4 leta višja od tiste v 2021. Po spolu je pri moških znašala 74,9 leta, pri ženskah pa 82,5 leta. Oboji so bili ob smrti v povprečju za 0,3 leta starejši kot v 2021. Na dan jih je v povprečju največ umrlo februarja (76), najmanj pa septembra (52). Dan z največjim številom umrlih je bil 1. februar, ko je umrlo 93 prebivalcev. V 2022 se je v Slovenijo priselilo 35.613 prebivalcev, iz države pa se jih je odselilo 20.956. Selitveni prirast je bil skoraj šestkrat tolikšen kot leto prej: priselilo se je skoraj 14.700 oseb več, kot se jih je odselilo. Med prebivalci Slovenije je bilo 9,3 % tujih državljanov. Selitveni prirast tujih državljanov je bil že 24. leto zapored pozitiven: v Slovenijo se jih je priselilo skoraj 17.400 več, kot se jih je iz nje odselilo.

V 1. polletju 2023 se je v Slovenijo priselilo približno 2.900 prebivalcev več kot v istem obdobju prejšnjega leta in odselilo okoli 730 prebivalcev več. V 1. polletju je bilo registriranih 55.286 notranjih selitev ali za 12 % manj kot v istem polletju lani.

V prvih šestih mesecih letos je po začasnih podatkih zakonsko zvezo sklenilo 2.885 parov ali za 5 % manj kot v istem obdobju lani. Razvezalo se je 1.132 parov ali za 2 % več kot v istem obdobju lani.

Začasni podatki za 2023 kažejo, da je bil naravni prirast v prvih devetih mesecih negativen (–2.932). Od začetka januarja do konca septembra se je rodilo 12.729 otrok, 15.661 prebivalcev Slovenije pa je v tem obdobju umrlo. Število rojenih je bilo v primerjavi z istim obdobjem prejšnjega leta manjše za 5,4 %, število umrlih pa za 6 %.

Izobraževanje  – Število otrok, vključenih v vrtce, se že nekaj let povečuje. V šolskem letu 2022/23 je bilo v vrtce vpisanih 94,3 % vseh otrok med 4. in 5. letom. Pred desetimi leti je ta odstotek znašal 89,8 %. Od leta 2011/12 se povečuje tudi število otrok v osnovni šoli; v preteklem šolskem letu jo je tako obiskovalo 197.062 učencev. Ponovno se povečuje tudi vpis v srednjo šolo. V šolskem letu 2022/23 je bilo v srednješolsko izobraževanje vključenih 77.462 dijakov, 2,7 % več kot v letu pred tem. Večje zanimanje za poklicne in strokovne programe (ti imajo pomembno vlogo pri pripravi mladih na delo oz. pri odzivu na potrebe trga dela), ki ga opažamo že od leta 2008, se je nadaljevalo tudi v lanskem šolskem letu, ko sta bili med vsemi srednješolci dve tretjini dijakov poklicnega in strokovnega izobraževanja.

V Sloveniji je stopnja zgodnjega opuščanja izobraževanja in usposabljanja med mladimi (18–24 let) nizka in je med najnižjimi v EU. V zadnjih 10 letih se giblje v vrednostih 3–5 %. V lanskem letu je izobraževanje (pre)zgodaj opustilo 4,0 % mladih. Najnižjo stopnjo zgodnjega opuščanja izobraževanja v EU so imeli na Hrvaškem in Irskem (2,3 % in 3,7 %), najvišji stopnji pa sta bili zabeleženi v Španiji       (13,9 %) in Romuniji (15,6 %). Na ravni celotne EU je bil delež mladih, starih 18–24 let, ki so opustili izobraževanje, 9,6 % in se v zadnjih letih vztrajno znižuje proti cilju, da bi do leta 2030 delež opustitve izobraževanja padel pod 9 %.

V terciarno izobraževanje se je v študijskem letu 2022/23 vpisalo približno 80.000 študentov. Delež mladih, vključenih v višješolsko in visokošolsko izobraževanje, znaša 48,2 %. Med študenti prevladujejo ženske in redni študenti. Delež tujih študentov glede na državo stalnega prebivališča med vsemi študenti znaša 10,6 %. Terciarno izobraževanje je v letu 2022 uspešno zaključilo približno 16.000 študentov. Povprečna starost diplomanta je lani znašala 27,3 leta.

Izobrazbena raven prebivalstva v Sloveniji se postopno dviguje. V primerjavi z letom 2012 se je delež terciarno izobraženih prebivalcev v 2022 povečal za 6,7 odstotne točke, delež prebivalcev z doseženo največ osnovnošolsko izobrazbo pa zmanjšal na 21,9 % (upad za 6,2 odstotne točke). Več kot tretjino terciarno izobraženih prebivalcev so v 2022 imele občine Trzin (39 %), Kranjska Gora (39 %), Ljubljana (37 %), Bled (34 %) in Log – Dragomer        (34 %). Delež terciarno izobraženih prebivalcev je višji med ženskami kot med moškimi, razlika med njima pa se povečuje, kar je povezano s strukturo študentov in diplomantov po spolu, v kateri je delež višji pri ženskah. Na začetku 2022 je bilo terciarno izobraženih 29,9 % prebivalk (v 2016: 25,3 %) in     21,1 % prebivalcev (v 2016: 18,8 %).

Slovenija spada med države z največjo razliko med deležem žensk in moških s terciarno izobrazbo med 30–34-letniki. Lani je bilo terciarno izobraženih 61,4 % 30–34-letnic in 38,1 % 30–34 letnikov. V 2022 je bilo skupno skoraj polovica vseh v tej starostni skupini z doseženo terciarno izobrazbo (48,8 %), kar Slovenijo uvršča nad povprečje EU (42,8 %). Najvišji delež so imeli v Luksemburgu in na Cipru, kjer je bilo skoraj dve tretjini 30–34-letnikov s terciarno izobrazbo, medtem ko jih je bilo le nekoliko nad četrtino v Italiji (27,4 %) in Romuniji (26,3 %).

V letu 2022 je bilo v Sloveniji 43 % odraslih (18–69 let) vključenih v formalno ali neformalno izobraževanje, kar je za štiri odstotne točke manj kot v letu 2016. V neformalno izobraževanje je bilo vključenih 38 % odraslih, delež je bil pri ženskah  (42 %) večji kot pri moških (35 %). Kar 74 % odraslih je pridobivalo znanje s pomočjo priložnostnega učenja, kar je 11 odstotnih točk več kot v letu 2016.

Delež odraslih, vključenih v izobraževanje, se je s starostjo zmanjševal, v starostni skupini 18–24 let je bila vključenost 78 %, v starostni skupini 65–69 let pa 15 %. Ravno obratno pa se je z doseženo izobrazbo vključenost v izobraževanje povečevala. Najvišja je bila med odraslimi z doseženo terciarno izobrazbo, in sicer 64 %. Povprečna starost diplomanta je lani znašala 27,3 leta.

Digitalna družba  – V 1. četrtletju je internet večkrat na dan uporabljalo 85 % oseb, starih 16–74 let.

77 % jih je internet uporabljalo za iskanje informacij o blagu ali storitvah. Vsaj en spletni nakup jih je v prvih treh mesecih 2023 opravilo 53 % (e-kupci). Največ v obalno-kraški (63 %) in gorenjski statistični regiji (62 %). Delež spletnega nakupovanja se je v primerjavi z letom 2021 zmanjšal za 6 odstotnih točk. Največ e-kupcev je nakupovalo fizične izdelke (96 %), 37 % jih je prek spleta kupilo digitalni izdelek ali se naročilo na digitalno storitev, npr. na ogled filmov ali nadaljevank oz. na pretočne storitve. Dve tretjini e-kupcev je izdelke ali storitve plačalo z debetno ali kreditno kartico, npr. BA Maestro, MasterCard, Visa. Skoraj polovica (43 %) jih je spletni nakup plačala z gotovino pri prevzemu oz. fizično z nakazilom v banki.

Neresnične informacije in sovražni govor so sestavni del spletnih vsebin oz. družbenih medijev. V 1. četrtletju jih je skoraj polovica (44 %) opazila sovražna ali ponižujoča poročila do določenih skupin ali posameznikov npr. v družbenih medijih, blogih, videih, na novičarskih spletnih straneh (tudi v razdelkih za komentarje). Med slednjimi, ki so se srečali z omenjenimi sovražnimi sporočili, jih je največ opazilo, da so bili posamezniki ali skupine tarča zaradi svojih političnih ali družbenih prepričanj (81 %). Skoraj polovica (45 %) jih je menila, da so bili ti tarča zaradi svoje spolne usmerjenosti (LGBTIQ+), 43 % zaradi rase ali etničnega izvora in 42 % zaradi verskega prepričanja.

Internet je v 1. četrtletju letos uporabljalo 90 % oseb (v 2022: 89 %), starih 16–74, 85 % večkrat na dan (v 2022: 84 %). Slednjih je bilo največ med mladimi oz. 16–24-letniki (99 %), najmanj pa v starostni skupini 65–74 let (55 %).

Za dostop do interneta so najpogosteje uporabljali pametni telefon (87 %), 47 % jih je dostopalo do interneta prek prenosnega računalnika, 35 % prek namiznega, 18 % prek tabličnega in prav toliko prek drugih naprav, npr. pametnega televizorja, pametnega zvočnika, igralne konzole ali e-bralnika.

Največ jih je internet uporabljalo za pošiljanje ali prejemanje e-pošte (81 %), 69 % za branje spletnih novic, časopisov ali revij, 63 % jih je uporabljalo spletne družbene medije, kot so Facebook, Snapchat, Instagram in TikTok, ter 61 % storitve e-bančništva. Petina (20 %) jih je objavljala ali všečkala mnenja o družbenih ali političnih temah. Klic ali videoklic prek programov, kot so Skype, Zoom in Viber, je opravilo 57 % 16–74-letnikov, 51 % pa jih je na internetu iskalo informacije o zdravju. V primerjavi z letom 2021, ko je bila razglašena epidemija covida-19, sta se oba deleža zmanjšala.

Neresnično ali dvomljivo informacijo ali vsebino na novičarski spletnih straneh ali družbenih medijih jih je videla več kot polovica (53 %), med mladimi pa 73 %. Izmed tistih, ki so opazili neresnično ali dvomljivo informacijo ali vsebino, jih je 36 % preverilo njeno resničnost. Takih je bilo največ med mladimi (50 %), najmanj pa med 55–64-letniki (23 %). Preostalih      64 %, ki so na novičarskih spletnih straneh ali družbenih medijih videli lažno ali dvomljivo informacijo ali vsebino, njene resničnosti ni preverilo.

Digitalne veščine je imelo 87 % prebivalcev: 19 % jih je imelo zelo dobro razvite digitalne veščine, 28 % osnovne, 21 % pomanjkljive, 13 % skromne in 6 % zelo skromne. Brez digitalnih veščin jih je bilo 13 %, delež je bil največji med 65–74-letniki (43 %). Eden izmed ciljev evropskega digitalnega desetletja in Slovenije je, da bo imelo do leta 2030 najmanj 80 % oseb, starih 16–74 let, vsaj osnovne digitalne veščine. V 2023 je bilo v Sloveniji takih 47 %. S 73 % je bil delež najvišji med 16–24-letniki in s 17 % najnižji med 65–74-letniki.

V skladu s ciljem Evropske komisije in Slovenije na področju digitalne preobrazbe podjetij naj bi do leta 2030 tri četrtine podjetij z vsaj 10 zaposlenimi in samozaposlenimi uporabljalo storitve računalništva v oblaku (najemalo srednje ali bolj napredne storitve) in tehnologije umetne inteligence ter izvajalo podatkovno analitiko (analiziralo masovne podatke).

V letu 2023:

• 36 % podjetij najema srednje ali bolj napredne storitve računalništva v oblaku,
• 19 % podjetij izvaja podatkovno analitiko – v 16 % podjetjih jo izvajajo zaposleni v podjetju in za 6 % so jo izvajala druga podjetja ali organizacije,
• 11 % podjetij uporablja tehnologije umetne inteligence.

Tehnologije umetne inteligence uporablja 11 % podjetij: 9 % majhnih, 17 % srednje velikih in 53 % velikih podjetij. Uporablja jih 9 % podjetij v proizvodnih in 14 % v storitvenih dejavnostih. Podjetja najpogosteje uporabljajo tehnologije za prepoznavanje predmetov ali oseb na podlagi slike, npr. prepoznava izdelka, prstnega odtisa, obraza, objekta, videoposnetka – 6 % podjetij ter tehnologije, ki generirajo pisani ali govorjeni jezik (generiranje naravnega jezika) – 5 %.

Izmed podjetij, ki ne uporabljajo tehnologij umetne inteligence, jih je 8 % že pretehtalo možnost o njihovi uporabi. Njihovo število se je v primerjavi z letom 2021 povečalo za 28 %. Za 54 % podjetij so razlogi za neuporabo umetne inteligence previsoki stroški in pomanjkanje ustreznega strokovnega znanja. Tretjina podjetij je odgovorila, da tehnologije umetne inteligence za njihovo podjetje niso uporabne: 39 % majhnih, 18 % srednje velikih in 13 % velikih podjetij.

Podatkovno analitiko izvaja 19 % podjetij – v 16 % podjetij jo izvajajo zaposleni v podjetju, za 6 % podjetij pa jo izvajajo druga podjetja ali organizacije. Podatkovno analitiko izvajajo zaposleni v 11 % majhnih, 32 % srednje velikih in 71 % velikih podjetij. Podjetja s podatkovno analitiko analizirajo podatke z namenom, da prepoznajo vzorce in trende ter pridobijo vpogled v poslovanje. Podjetja izvajajo podatkovno analitiko najpogosteje na podlagi podatkov iz naslednjih virov: 14 % podjetij s podatki iz transakcijskih evidenc, kot so podatki o prodaji, plačilih ter 10 % s podatki o strankah, kot so podatki o strankinih nakupih, njeni lokaciji, preferencah, podanih mnenjih ali iskanjih.

Lani je 20 % podjetij ustvarilo prihodek s spletno prodajo izdelkov ali storitev oz. sprejemanjem naročil ali rezervacij prek spleta: 19 % malih, 22 % srednje velikih in 36 % velikih podjetij. 14 % podjetij je ustvarilo prihodek s spletno prodajo prek lastne ali spletne strani matičnega podjetja in ekstraneta (12 % malih, 19 % srednje velikih in 33 % velikih podjetij) ter 10 % podjetij s spletno prodajo prek spletnih strani, ki jih uporablja več podjetij za prodajo izdelkov ali storitev (e-tržnice) (10 % malih, 8 % srednje velikih in 11 % velikih podjetij).

Podjetja so s spletno prodajo ustvarila 4,1 % vrednosti celotnega ustvarjenega prihodka (brez DDV) (4,8 % v 2021) oziroma okoli 3.950 milijonov EUR (brez DDV). 27 % tega prihodka so ustvarila mala, 37 % srednje velika in 36 % velika podjetja.

V dejavnosti trgovina na drobno, razen z motornimi vozili (po SKD 2008: G 47), omogoča spletno prodajo, oddajo naročila ali rezervacije prek spletne strani 53 % podjetij. Prihodek s spletno prodajo pa je lani ustvarilo 43 % podjetij; po tej poti so ustvarila za 4,8 % celotne vrednosti prihodka (brez DDV), kar je pomenilo okoli 883 milijonov EUR (okoli 139 milijonov EUR več kot v 2021). 71 % tega prihodka so ustvarila s spletno prodajo fizičnim osebam in 62 % s spletno prodajo v Sloveniji.

V letu 2023 je 52 % podjetij z 10 ali več zaposlenimi in samozaposlenimi dosegalo vsaj osnovno stopnjo digitalne zrelosti, tj. imajo nizek, visok ali zelo visok digitalni indeks. Med malimi in srednje velikimi podjetji (MSP) je bilo takih polovica. Cilj evropskega digitalnega desetletja in Slovenije je, da jih bo do 2030 med MSP to doseglo več kot 90 %.

Največ podjetij (48 %) je izkazovalo zelo nizek digitalni indeks, 29 % nizek, 18 % visok in 5 % podjetij zelo visok digitalni indeks. Med malimi podjetji jih je največ imelo zelo nizek digitalni indeks (54 %), med srednje velikimi nizek (35 %) in med velikimi podjetji visok digitalni indeks (43 %).

Osebni avtomobili  – Konec leta 2022 je bilo v Sloveniji 1,2 milijona registriranih osebnih avtomobilov. Predstavljali so okoli tri četrtine (74 %) vseh cestnih motornih vozil, registriranih v Sloveniji. Njihovo število se je na letni ravni povečalo za 1,5 %. Med vsemi v Sloveniji prvič registriranimi osebnimi avtomobili je bilo skoraj 45.700 oz. 58 % novih osebnih avtomobilov, tj. takih, ki pred tem niso bili registrirani v tujini.

V 2022 sta večino osebnih avtomobilov v Sloveniji poganjala dizel (50 %) in bencin (46 %). Število obojih se je v enem letu povečalo po 0,6 %. Število osebnih avtomobilov na hibridni pogon je zraslo za 54 % na skoraj 24.800; to je bilo 2,1 % vseh registriranih osebnih avtomobilov v Sloveniji. Osebnih avtomobilov na električni pogon je bilo za 47 % več, skupno skoraj 8.000 (0,7 % vseh registriranih osebnih avtomobilov v Sloveniji). Vsi so bili manj zmogljivi, tj. s prostornino motorja do 1.399 ccm.

Struktura v Sloveniji prvič registriranih novih osebnih avtomobilov v 2022 kaže višje deleže novih osebnih avtomobilov na hibridni in električni pogon v primerjavi s celotnim voznim parkom osebnih avtomobilov. Hibridnih je bilo 20 % (rast za 10 %), električnih pa 5 % (rast za 32 %).

V Sloveniji smo imeli ob koncu leta 2022 povprečno 571 osebnih avtomobilov na 1.000 prebivalcev oz. 57-odstotno stopnjo motorizacije, kar pomeni, da je bil povprečno vsak 2. prebivalec uporabnik registriranega osebnega avtomobila. Stopnja motorizacije se je v primerjavi z letom prej zvišala v vseh statističnih regijah; najvišja je bila v goriški statistični regiji (635), najnižja pa v zasavski (543).

Povprečna starost osebnih avtomobilov v Sloveniji narašča, v 2022 je bila 10,9 leta. Starost voznega parka osebnih avtomobilov se je zvišala v vseh statističnih regijah in presegla 10 let. Povprečno najstarejše so vozili v goriški (12,6 leta), najmanj stare pa v osrednjeslovenski (10,2 leta).

Kazalnik stopnja obnavljanja (voznega parka) osebnih avtomobilov prikazuje delež prvih registracij novih osebnih avtomobilov med vsemi registriranimi osebnimi avtomobili. Ta stopnja je bila leta 2022 3,8-odstotna; to je bilo za 0,7 odstotne točke manj kot leto prej. Najvišja stopnja obnavljanja voznega parka je bila v osrednjeslovenski statistični regiji (5,8 %), najnižja pa v primorsko-notranjski (2,1 %). Z vidika vrst pogona oz. goriva je bila stopnja obnavljanja voznega parka lani najvišja pri hibridnih osebnih avtomobilih (36,2 %), sledili so električni (28,7 %).

Domači osebni avtomobili so na domačem in tujem cestnem omrežju v letu 2022 prevozili 16,6 milijarde voznih kilometrov. Obseg prometa domačih osebnih avtomobilov se je v enem letu povečal za 9 %. 63 % voznih kilometrov med voznimi kilometri, opravljenimi z osebnimi avtomobili, smo prevozili z domačimi dizelskimi osebnimi avtomobili, 33 % pa z bencinskimi.

Do konca septembra 2023 je bilo v Sloveniji prvič registriranih več kot 66.800 osebnih avtomobilov, kar je povprečno okoli 7.430 na mesec. Izmed teh je bilo prvič registriranih okoli 38.100 novih osebnih avtomobilov ali povprečno okoli 4.230 na mesec. Prvič registriranih osebnih avtomobilov je bilo za 11 % več kot v prvih devetih mesecih prejšnjega leta, samo novih pa za 5 % več.

Lani smo imeli najvišjo stopnjo motorizacije (571) in vozili povprečno najstarejše avtomobile (10,9 leta).

Transport  – Z Letališča Jožeta Pučnika Ljubljana je od januarja do konca septembra 2023 odpotovalo ali na to letališče pripotovalo približno 970.000 potnikov ali tretjino več kot v istem obdobju lani. V letališkem blagovnem prometu je bilo pretovorjenega 8.400 ton blaga ali za 9 % manj.

V slovenska pristanišča je v prvih devetih mesecih letošnjega leta priplulo ali iz njih odplulo 2.600 ladij. To je bilo za 6 % manj kot v istem obdobju lani. Potnikov je bilo skupno 128.000, kar je 44 % več kot v istem obdobju lani. V koprskem pristanišču je bilo pretovorjenih 17 milijonov ton blaga ali za 11 % več kot v istem obdobju prejšnjega leta.

Slovenska cestna tovorna vozila so v prvi polovici 2023 prepeljala 52,6 milijona ton blaga, kar je približno toliko kot v istem obdobju lani. Pri tem so opravila 12,0 milijarde tonskih kilometrov ali za 4 % manj.

Avtobusi v mestnem javnem linijskem prevozu so med januarjem in septembrom 2023 prepeljali skoraj 31,4 milijona potnikov oz. za 18 % več kot v istem obdobju leto prej, avtobusi v medkrajevnem in mednarodnem javnem linijskem prevozu pa okoli 18,5 milijona potnikov oz. za 14 % več. Skupno je bilo z avtobusi v medkrajevnem in mednarodnem javnem linijskem prevozu opravljenih 47,9 milijona potniških kilometrov oz. v isti časovni primerjavi za 13 % več.

Z vlaki je bilo v prvih treh četrtletjih 2023 prepeljanih 11,5 milijona potnikov ali za 5 % več kot v istem obdobju prejšnjega leta. Opravljenih je bilo skoraj 730 milijonov potniških kilometrov; to je bilo za 14 % več. V železniškem blagovnem transportu je bilo v prvi polovici leta 2023 na ozemlju Slovenije prepeljanega za 9 % manj blaga in opravljenih za desetino manj tonskih kilometrov kot v istem obdobju leto prej.

Štetje cestnega prometa – Med izbranimi števci na avtocestah je bil s potniškim prometom v prvi polovici letošnjega leta najbolj obremenjen odsek s števcem Šmarje – Sap. Naštel je okoli 9,3 milijona potniških vozil, od tega je bilo 4,2 milijona avtomobilov ali za 6 % več kot v istem obdobju lani.

Število avtomobilov je naraslo na vseh odsekih z izbranimi števci, najbolj na odseku s števcem Gruškovje (za 43 %), najmanj pa na odseku s števcem Zamarkova (za 1 %).

Največ avtobusov in motorjev je naštel števec Drenov Grič. Prvih je bilo približno 98.000 ali za tretjino več kot leto prej, drugih pa okrog 33.000 ali za 7 % manj. Promet z avtobusi se je najbolj povečal na odseku s števcem Čatež – našteli so jih za polovico več kot v istem obdobju lani, na odseku s števcem Malečnik pa se je zmanjšal za 14 %.

S tovornim prometom je bil v prvi polovici letošnjega leta najbolj obremenjen odsek s števcem Ravbarkomanda, ta je naštel 3,0 milijona tovornih vozil ali za 3 % več kot v istem obdobju lani. Promet s tovornimi vozili se je najbolj povečal na odseku s števcem Gruškovje (za 29 %), po drugi strani pa je najbolj (za 6 %) upadel na odseku s števcem Lendava.

Odpadki  – Skupna količina zbranih odpadkov v prvem polletju 2023 se je povečala za skoraj 425.000 ton oz. 9 % v primerjavi z istim obdobjem lani. Komunalnih odpadkov je bilo zbranih malce manj kot pol milijona ton, kar je za dve odstotni točki manj kot v prvem polletju lani. Količina zbranih mešanih komunalnih odpadkov se je zmanjšala za skoraj   12 %. Ločeno smo zbrali skoraj 76 % komunalnih odpadkov, kar je dve in pol odstotni točki več kot v enakem obdobju lani. Količina odloženih komunalnih odpadkov se je povečala za skoraj polovico in je znašala 40.000 ton.

V primerjavi s prvim polletjem lani je bilo za recikliranje predvidenih za skoraj desetino več odpadkov, 1,6 milijona ton, od tega skoraj 10 % v kompostarnah in bioplinarnah. Odpadkov, predvidenih za sežig za energetske namene, je bilo nekaj več kot 40.000 ton oz. za skoraj tretjino manj. Količina odpadkov, predvidenih za predelavo po postopku zasipanja, se je povečala za petino (oz. za skoraj pol milijona ton), kar je predvsem posledica povečanja količine zbranih gradbenih odpadkov, ki se večinoma uporabijo za zasipanje. Skupno je bilo v  1. polletju zbranih 5,1 milijona ton odpadkov.

Proizvodnja električne energije – Neto proizvodnja električne energije je v obdobju med januarjem in septembrom 2023 znašala 11.238 gigavatnih ur (GWh) in se je v primerjavi z istim obdobjem lani povečala za 13 %. Največ električne energije je proizvedla jedrska elektrarna (41 %), sledile so hidroelektrarne (34 %) in termoelektrarne (21 %). Delež proizvodnje v sončnih in vetrnih elektrarnah je bil 4-odstoten. V primerjavi z istim obdobjem lani se je delež električne energije, proizvedene v hidroelektrarnah, povečal za 62 %, v sončnih in vetrnih elektrarnah za 66 %, v jedrski elektrarni pa za 3 %. Delež električne energije, proizvedene v termoelektrarnah, se je zmanjšal za 16 %.

Največjo neto proizvodnjo električne energije so slovenske elektrarne dosegle v avgustu 2023 1.431 GWh, najmanjšo pa v februarju 2023 (1.071 GWh).

Uvoz električne energije je v obdobju med januarjem in septembrom 2023 znašal 6.389 GWh in se je v primerjavi z istim obdobjem lani zmanjšal za 9 %, medtem ko je izvoz v tem obdobju znašal 8.012 GWh in se je povečal za 21 %.

Poraba električne energije – Pri poslovnih subjektih je opazen trend upadanja porabe električne energije glede na enake mesece predhodnih let. V septembru 2023 se je poraba električne energije glede na september predhodnega leta zmanjšala za 6,4 %, medtem ko je upad glede na september 2021 presegel vrednost 10 %.

Prav tako je glede na enake mesece predhodnih let razviden trend upadanja porabe električne energije pri gospodinjstvih. V septembru 2023 so tako gospodinjstva porabila 8,8 % manj električne energije kakor v septembru 2022. Glede na september 2021 je upad še večji, in sicer za 10,7 %. Upad porabe električne energije se kaže tudi v predhodnih mesecih. Julija 2023 so gospodinjstva porabila 227 GWh električne energije, kar je 7,7 % manj kot v juliju 2021. Avgusta je bil upad porabe glede na leto 2021 nekoliko manjši, in sicer 5,3 %.

Cene energentov – Povprečne cene električne energije in zemeljskega plina so bile v letošnjem 1. polletju v primerjavi s predhodnim za gospodinjske odjemalce višje.

Cena električne energije za gospodinjske odjemalce z vsemi davki je bila v 1. polletju 2023 v primerjavi s 1. polletjem lani višja za 40 %; znašala je 0,186 EUR/kWh, za enak odstotek pa se je povišala tudi cena za negospodinjske odjemalce, ki je znašala 0,220 EUR/kWh (brez DDV).

Cena zemeljskega plina za gospodinjske odjemalce z vsemi davki se je v istem obdobju zvišala za 39 % in je znašala 0,097 EUR/kWh, cena za negospodinjske odjemalce pa se je zvišala za 20 % in je brez DDV znašala 0,073 EUR/kWh./LN/Vir: SURS/