Ljubljana, 24. december 2023 – Bôžič je tradicionalni krščanski praznik, ki ga v katoliških in protestantskih državah praznujejo 25. decembra kot spomin na rojstvo Jezusa Kristusa. Praznik zaključuje čas adventa in začenja božični čas, ki se v liturgičnem letu konča na nedeljo po Gospodovem razglašenju. V večini pravoslavnih Cerkva božič praznujejo s 6. na 7. januar zaradi uporabe julijanskega koledarja.

Praznovanje božiča, ki ima korenini še iz predkrščanskih časov, ko so mnoga ljudstva častila nastop zimskega solsticija, ko se dan začne ponovno daljšati in tako simbolizira zmago dobrega nad zlim. Čas torej, ko zima res zaživi v vsem svojem sijaju in sonce zmaga nad temo, je širom sveta že dolgo čas praznovanja.

V spomin na ta dogodek kristjani postavijo jaslice, ki so se začele postavljati v 13. stoletju, praznik pa praznujejo tudi z molitvijo in obiskom polnočnice.

Navada pošiljanja voščilnic in okraševanja božičnega drevesca sicer izvira iz 19. stoletja.

Božič ob vernih praznujejo tudi mnogi nekristjani in neverni, predvsem kot družinski praznik. V Sloveniji je oblast leta 1952 božič črtala s seznama praznikov in dela prostih dnevov. Prelom se je zgodil leta 1986, ko je 24. decembra tedanji nadškof in metropoliti dr. Alojzij Šuštar (1920-2007) po valovih Radia Ljubljana prvič v novejšem obdobju prebral božično poslanico. Z božičnim voščilom je slovensko in vso jugoslovansko javnost osupnil tudi takratni predsednik republiške konference Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije (SZDL) Jože Smole (1927-19996), ki je zaradi tega dobil vzdevek Božiček.

Božič je dela prost dan v Sloveniji uradno znova postal leta 1989. S ponovno uvedbo božiča kot dela prostega dne, je bil odpravljen nesmisel iz petdesetih let, s katerim je politika, po tistem, ko praznovanju božiča ni oporekala niti borcem narodnoosvobodilnega boja med vojno in ne sedem let po njej, pri ljudeh izgubila precejšen del svojega ugleda.

V novejšem času se na Slovenskem uveljavlja tudi druga oblika praznovanja božiča, ki ni povezana s krščanstvom. Ker gre za nov pojav, ki še nima uradnega imena. Imenujmo ga ameriški božič, ker je sem prišel iz Amerike. Osrednja osebnost te oblike praznovanja božiča je Božiček, ki prinaša darila. Božiček v krščanstvu sploh ne obstaja in je svojo vizualno podobo dobil z oglasom Coca-Cole[navedi. V praksi je ameriški božič zelo potrošniško usmerjen praznik, povezan s kupovanjem velike količine daril, s pisanjem čim večjega števila voščilnic, s čim večjo božično jelko in z veliko okraski.

Nekateri Evropejci niso navdušeni nad ameriškim potrošniško usmerjenim božičem in si prizadevajo vrniti božiču evropsko podobo. V nemško govorečih deželah so v ta namen ustanovili gibanje “Weihnachtsmannfreie Zone” – gibanje za območje brez Božička. Zvečer imajo večerjo, gredo spat, zjutraj pa dobijo darila.

Naj bo kakorkoli, dejstvo je, da je Božič praznik vernikov in nevernikov, a je tudi pomembne zato, ker daje družinskim povezavam pomen, ki ob teh časih vnaša pozitivno povezavo med ljudmi.  In, če je pozitivna povezava dosežena je božič praznik tako vernih kot nevernih.

Tisti, ki ne ne želijo omenjati božiča kot praznik, ali ga celo ne želijo voščiti ljudem, dokazujejo raven svoje nevednosti in puhloglavosti.

Vesel božič in sproščene praznike vam želimo, a ste verni ali neverni. Vaša pravica pa je, da voščila ne sprejmete ali ga zavrnete./Ekipa Ljubljanskih novic/