Ljubljana, 10. januar 2024 – Komisija za preprečevanje korupcije (Komisija) je sporočila, da objavlja pravnomočne ugotovitve o kršitvi integritete nekdanjega direktorja Javnega gospodarskega zavoda Protokolarne storitve Republike Slovenije (JGZ Brdo) mag. Marjana Hribarja. Ugotovila naj bi, da je Hribar kršil integriteto, s tem ko je Komisiji dajal zavajajoča pojasnila in izjave glede tržnega oddajanja protokolarnega objekta Vila Zlatorog takratnemu predsedniku vlade Janezu Janši, in s tem oviral delo Komisije, ter s tem ko jezavajajoče informacije podal tudi medijem oziroma javnosti. Gre za 25. pravnomočno kršitev integritete.
Komisija je v letu 2021 prejela prijavi (prijavitelj ni naveden p.p.), ki sta se nanašali na sume nepravilnosti pri oddaji Vile Zlatorog v najem takratnemu predsedniku vlade Janezu Janši v letih 2020 in 2021. V okviru predhodnega preizkusa prijav je Komisija pridobila pojasnila in dokumentacijo JGZ Brdo in Generalnega sekretariata Vlade RS. Kršitev iz lastnih pristojnosti v zvezi z oddajo Vile Zlatorog Komisija ni potrdila, zato je v začetku leta 2022 sprejela sklep, da prijav ne sprejme v nadaljnjo obravnavo. Takratni predsednik Vlade RS pri zasebnem najemu Vile Zlatorog namreč ni nastopal v funkciji predsednika vlade (vilo je najel kot zasebni uporabnik), prav tako do protokolarnega objekta zaradi svojega položaja oziroma funkcije ni imel ekskluzivnega dostopa, saj se ta oddaja tudi na trgu v skladu s sprejetim tržnim cenikom, storitve zasebnega najema pa so bile zaračunane na podlagi tržnih in ne javnih cenikov. Je pa Komisija pri pridobivanju podatkov, pojasnil in informacij o zadevi zaznala sum kršitve integritete v skladu z določbami Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (ZIntPK), zato je zoper tedanjega direktorja JGZ Brdo mag. Marjana Hribarja uvedla postopek preiskave.
V postopku je Komisija ugotovila, da je mag. Marjan Hribar na sestanku v oktobru 2021 uradnima osebama Komisije zatrdil, da v primeru najema Vile Zlatorog Janezu Janši v letu 2021 ni dal popusta, in s tem podal izjavo, ki se ni ujemala z dejstvi oziroma resničnim stanjem. Prav tako Komisiji kljub večkratnim zaprosilom ni konkretno pojasnil, v katerih kategorijah sob iz takrat veljavnega cenika so bili gostje nastanjeni, in je podal zavajajoče pojasnilo o tem, zakaj JGZ Brdo v konkretnem primeru posameznih nočitev ni obračunal po takrat veljavnih cenah glede na kategorijo sob, v katerih so bili gostje nastanjeni. S tem pa je oviral Komisijo pri opravljanju njenih zakonskih nalog. Hkrati je medijem podal odgovor, da se tržno prodajajo proste kapacitete Vile po veljavnem ceniku tržne dejavnosti in da so bili vsi gostje enako obravnavani, kar so bile glede na dejansko stanje prav tako zavajajoče informacije.
Komisija že večkrat opredelila, da gre pri zavajanju za kršitev integritete
Vsa navedena dejanja so v nasprotju s pričakovanim delovanjem in odgovornostjo uradne osebe pri preprečevanju in odpravljanju tveganj, da bi bila oblast, funkcija, pooblastilo ali druga pristojnost za odločanje uporabljena v nasprotju s pravno dopustnimi cilji ter predstavljajo kršitev integritete, kot jo opredeljuje 3. točka 4. člena ZIntPK. Mag. Marjan Hribar bi moral kot tedanji direktor JGZ Brdo svojo skrb za zakonitost in transparentnost delovanja javnega gospodarskega zavoda izkazati na način, da bi državnemu organu ter medijem in s tem javnosti vseskozi dajal celovite in resnične informacije glede svojega delovanja in delovanja zavoda, saj bi s tem prispeval h krepitvi zaupanja javnosti v poštenost in zakonitost opravljanja svojih javnih nalog ter delovanja zavoda, ki ga je vodil.
Do tega, da zavajanje oziroma podajanje neresničnih izjav uradnih oseb predstavlja kršitev integritete, se je Komisija opredelila že v več primerih (primer 1, primer 2, primer 3), takšnemu stališču Komisije pa je pritrdilo tudi Upravno sodišče RS.
Z namenom vzpostavljanja ustreznih standardov ravnanja funkcionarjev in drugih uradnih oseb v prihodnje Komisija na svoji spletni strani objavlja Ugotovitve o konkretnem primeru v celoti, skupaj z izjasnitvijo obravnavane osebe, kot to določa šesti odstavek 11. člena ZIntPK. Obravnavana oseba upravnega spora ni sprožila, zato so ugotovitve pravnomočne.
Če so kršitve dokazane, velja odločitev Komisije spoštovati. A bo Komisija morala tako vneto in poglobljeno raziskovati sum kršitve integritete v zvezi s prijavo o domnevnem nedovoljenem izvajanju pritiskov na nekdanjo ministrico za notranje zadeve Tatjano Bobnar. Pa tudi, ali Golob s tem, ko je postal lastnik podjetja Star Solar, krši Zakon o integriteti in korupciji./LN/Komisija/