Slovenija, 26. Januar 2024 – Število pedagoških honorarnih delavcev na visokošolskih zavodih je bilo v opazovanem študijskem letu za nekaj manj kot 5 % večje kot v predhodnem. Nekoliko izraziteje se je povečalo med tistimi z redno zaposlitvijo na teh zavodih (za 7 %) v primerjavi s tistimi brez nje (za 6 %).

Večina honorarnega dela na terciarni ravni izobraževanja opravljena na visokošolskih zavodih

V študijskem letu 2022/23 je pedagoško honorarno delo opravljalo 5.482 delavcev na visokošolskih zavodih in 837 na višjih strokovnih šolah. Od skupno 6.319 honorarnih delavcev (51,9 % moških in 48,1 % žensk) jih je bilo 43,1 % tudi redno zaposlenih na enem izmed teh zavodov.

Števili honorarnih delavcev brez redne zaposlitve in honorarnih delavcev z redno zaposlitvijo na visokošolskih zavodih nespremenjeni

Honorarno delo je, ne da bi pri tem imeli redno zaposlitev na enem izmed visoko- ali višješolskih zavodov, opravljalo 3.595 pedagoških delavcev, v predhodnem študijskem letu je njihovo številko znašalo 3.607. Pedagoških delavcev, ki so bili redno zaposleni na zavodih terciarnega izobraževanja, je bilo 2.724 (v predhodnem letu 2.696).

Na visokošolskih zavodih več kot polovica, na višjih strokovnih šolah pa tretjina pedagoških honorarnih delavcev z visokošolsko izobrazbo 3. stopnje

Med honorarnimi delavci na visokošolskih zavodih jih je 43,2 % imelo visokošolsko izobrazbo 2. stopnje, 56,8 % pa visokošolsko izobrazbo 3. stopnje.

Na višjih strokovnih šolah je bilo honorarnih delavcev z visokošolsko izobrazbo 1. stopnje 22,5 %, tistih z 2. stopnjo 45,4 %, 3. oz. najvišjo stopnjo izobrazbe pa jih je pridobilo 32,2 %.

Delež upokojencev na višješolskih v primerjavi s honorarnim delom na visokošolskih zavodih večji za 6,5 odstotne točke

Na visokošolskih zavodih je bilo med tistimi, ki na njih niso bili redno zaposleni, največ redno zaposlenih drugje (79,3 %), 16,4 % je bilo takih s statusom upokojenca, 3,8 % pa jih je bilo neaktivnih na trgu dela – pri čemer so prevladovale ženske z 61,6 % –, preostanek pedagoškega honorarnega dela je opravilo 13 študentov.

Med honorarnimi delavci, ki niso bili redno zaposleni na višješolskih zavodih, jih je največ imelo redno zaposlitev drugje (69,2 %), vsak četrti honorarni delavec je bil upokojenec (22,9 %), 45 jih je bilo neaktivnih na trgu dela – med temi je bilo dve tretjini žensk (64,4 %) in tretjina moških (35,6 %) –, honorarno delo na tej ravni izobraževanja pa je opravljalo tudi 6 študentov./LN/Vir: SURS/