Slovenija/Ptuj, 2. februar 2024 – Tisti, ki ste navdušeni nad pustovanjem, morate vedeti, da pust vsako leto pade na različne datume, saj je to odvisno od velike noči – pustni torek namreč nastopi 47 dni pred veliko nočjo. Letos bo velika noč 31. marca, torej se boste vsi, ki vas pust zanima, v maškare morali našemiti, da bo vse po pravilih, 13. februarja, pustna sobota in nedelja pa je v letu 2024 10. in 11. februarja.
Med tiste kraje po Sloveniji, kjer velik dajo na pusta je tudi Ptuj, ki tudi letos pripravlja raznovrstni program v okviru zdaj že 64. Kurentovanja.
In jutri, 3. februarja, ob 11. uri se na Ptuju s predajo oblasti županje Nuške Gajšek karnevalskemu princu Marku Šamperlu – ptujskemu mestnemu sodniku Francescu Guffanteju – tudi uradno začenja 64. Kurentovanje.
Natančneje uradni začetek letošnjih kurentovih opravil bo že tradicionalno potekal v noči z 2. na 3. februar na domačiji 2. princa karnevala Matevža Zokija v Budini pri Ptuju. Kurentov skok se odvija natanko ob 24.00, ko si častilci tradicije v siju ognja prvič nadenejo zvonce in oznanijo pustni čas.
Ptuj bo tako v naslednjih desetih dneh, vse tja do pepelnične srede – ta bo 14. februarja, ponovno osrednje pustno mesto v Sloveniji.
Kot sporočajo organizatorji 64. Kurentovanje bodo po predaji oblasti sledila OTVORITVENA ETNOGRAFSKA POVORKA, kjer bodo svoje obredje prikazali avtohtoni pustni liki s ptujskega območja, iz Slovenije in tujine. Letos se bo etnografske povorke udeležilo več kot 2100 nastopajočih iz petih držav. Predstavilo pa se bo 76 skupin iz najrazličnejših društev, varuhov etnografske dediščine. Po povorki bo na Mestnem trgu potekala zabava z glasbeno skupino Nova pot ter Pustna ringarajanja.
Že od jutra, 3. februarja, pa bo na ptujskem Novem trgu potekala tudi tradicionalna dobrodelna »Obarjada«, ko se bodo zbrane tekmovalne skupine pomerile v kuhanju obare, ki jo bodo razdelile med obiskovalce. Organizator tradicionalne karnevalsko-kulinarične prireditve je Lions klub Ptuj.
V prostorih ptujske vinske kleti pa je že danes, 2. febrarja, v organizaciji Zveze društev kurentov ter Ptujske kleti potekala predstavitev in pokušina vina Mistik, letnik 2023, uradnega vina Kurentovanja.
Vino Mistik ostaja mistično vino, ki s svojim koščkom dopolni mozaik Kurentovanja, saj se vsako leto grozdje ročno trga v drugem vinogradu, vsako leto so drugačne tudi sorte. Grozdje ročno trgajo člani Zveze društev kurentov že od leta 2016 dalje, ko je potekala prva kurentova trgatev.
V nedeljo, 4. februarja, se ob 18. uri na Ptuju pričenjajo večerni prikazi obredov tradicionalnih pustnih likov, ki bodo svoje poslanstvo obiskovalcem predstavljali vse do ponedeljka, 12. februarja.
In še to, da bodo kurenti in koranti s preostalimi pustnimi liki ter delegacijo iz Ptuja obiskali Ljubljano in Državni zbor, in sicer v ponedeljek, 5. februarja, predviden prihod ob 10.30 uri.
Ob raznovrstnem programu, ki ga najdete na tej povezavi bodo v sklopu Artfesta prijavljeni umetniki na letošnji Ex-tempore Ptuj karneval 2024 z izvedbo likovne kolonije zasedli ptujske ulice in trge. Umetniki bodo na svojstven način na platno ujeli karnevalski utrip najstarejšega slovenskega mesta. Otvoritev razstave in podelitev nagrad bo v soboto, 10. februarja 2024, ob 10.00 v Galeriji Magistrat v Mestni hiši na Ptuju – Organizator dogodka KUD Art Stays.
In še nekaj o pustu in praznovanju istega – Samo praznovanje pusta sega v predkrščansko dobo, njegovo izročilo so prevzeli Rimljani in si v prepomladnem času ustvarili več praznikov, ob katerih so se tudi šemili. Praznovanje in šemljenje sta se klub upiranju uveljavljajoče se Cerkve nadaljevalo tudi po pokristjanjenju; od 10. stoletja pa je odpor ponehal. V srednji Evropi so se po letu 1300 zabave prenesle na čas pred štiridesetdnevnim postom.
Beseda pust, ki jo je poznal že Trubar, je verjetno nastala iz »mesopust«, to je iz besed meso in postiti se ali iz meso in pustiti, kar bi bil dobeseden prevod iz italijanskega izraza carneleva v pomenu »opusti meso«. Iz italijanskega carneleva je nastala beseda carnevale, iz te pa evropska kulturna beseda karnevál v pomenu »praznovanje pusta« ali »pustovanje, pust«. Danes je na Slovenskem izraz mesopust zastarel in se ne uporablja več, v ruskem okolju pa še vedno pomeni »štiridesetdnevni post«.
K pomenu besede »maškara, pustna šema« obstajajo še izrazi: pústar, pústnjak, pústnik, fášenk in kurent. Izraz pústnik pomeni še izraz za meseca februar in marec. Kot splošna beseda ima kurent pomen »pustna šema v kožuhu, z zvonci okrog pasu in posebnim pokrivalom, znana v vzhodni Sloveniji«
In še nekaj podatkov o največjih slovenskih pustnih karnevalih, ki jih lahko doživite v Sloveniji – Vir: Slovenska turistična organizacija, ki pripravlja aktualne novice o slovenskem turizmu in ga promovirala doma in po svetu – aktivna povezava na kratko predstavitev le teh./J.T./Fotografije – arhiv LJNovice/