Slovenija, 7. februar 2024 – Prešernov dan je osrednji slovenski kulturni praznik in državni praznik – dela prost dan v Republiki Sloveniji, ki ga praznujemo na 8. februar, obletnico smrti največjega slovenskega pesnika Franceta Prešerna (* 3. december 1800, Vrba, † 8. februar 1849, Kranj). Na ta dan (praviloma vedno dan prej) poteka osrednja državna proslava, na kateri podelijo Prešernove nagrade in nagrade Prešernovega sklada za vrhunske dosežke na področju umetnosti v Sloveniji.

Kulturno bero (podatki so za leta 2022) pa je tokrat Statistični urad RS tokrat predstavil tudi s statističnimi podatki o kulturnem dogajanju v Sloveniji in ugotovil:

Založništvo – V Sloveniji imamo 1.562 založnikov, med njimi 306 samozaložnikov, je izdalo 5.877 naslovov tiskanih knjig in brošur, od tega je bilo 68,6 % izvirnih slovenskih del in 31,4 % prevodov. Med izdanimi deli je bilo 81,2 % prvih izdaj in 18,8 % ponatisov. Od skupnega števila izdanih naslovov knjig in brošur je bilo 2.013 leposlovnih del, delež slovenskih avtorjev je znašal 55,3 %, delež tujih pa 44,7 %.

Med poezijo, namenjeno odraslim (skupno 276 naslovov), je bilo 87 % slovenskih del, pri delih s poezijo za otroke in mladino je bil delež slovenskih avtorjev 65-odstoten.

Knjižnice – Splošne knjižnice – te so organizirane v mrežo 283 krajevnih knjižnic in 13 bibliobusov – so imele skoraj 416.000 vpisanih članov, približno 70 % je bilo odraslih, okrog 30 % pa mlajših od 15 let. Število letno izposojenega gradiva znaša 45 knjig oz. brošur na člana.

Poleg splošnih so del slovenske mreže knjižnic še Narodna in univerzitetna knjižnica ter 923 šolskih, 149 specialnih in 129 visokošolskih knjižnic.

Kulturna vključenost prebivalstva – Tretjina vprašanih oseb (33 %) je odšla na vsaj eno kulturno prireditev, med temi so bili najbolj priljubljeni koncerti, sledile so gledališke predstave.

Kino je vsaj enkrat obiskalo 22 % oseb, v največjem deležu mladi od 16 do 24 let (47 %), medtem ko si je vsaj en film v kinodvorani ogledalo le 5 % starejših od 65 let.

Muzejska in galerijska dejavnost

Muzeji in galerije so v svojih prostorih pripravili 1.005 razstav ter dodatno še 123 e-razstav za virtualni prostor. Poleg razstav so te ustanove obiskovalcem ponudile še skoraj 39.000 različnih izobraževalnih programov (med njimi je bilo največ vodenih ogledov) in 323 e-dogodkov za virtualni prostor

Kultura na odrih – Kulturni domovi, gledališča, operi in glasbene ustanove so na svojih odrih izvedli 24.347 prireditev. Približno polovica (49 %) jih je nastala v lastni produkciji in koprodukciji, preostalo so bile prireditve gostujočih izvajalcev oz. ansamblov.

Nekatere kulturne ustanove ponudijo obiskovalcem tudi brezplačne prireditve. Takih je bilo 6.743 ali okoli 28 % vseh, večino brezplačnih prireditev so pripravili kulturni domovi.

Prireditve v kulturnih ustanovah so pritegnile skupno 3,6 milijona obiskovalcev, posamezno pa povprečno 149.

Festivali kulture – Kulturne ustanove so organizirale 187 festivalov, na njih se je zvrstilo 6.262 prireditev. Največ festivalov so pripravili kulturni domovi in centri za kulturo (126).

Pestrost festivalskega dogajanja potrjuje podatek pri kategoriji »drugo«: 41 festivalov – s 36 % vseh festivalskih prireditev – so kulturne ustanove opisale kot otroški, mladinski, literarni, intermedijski, vizualni, festival zvočnih sprehodov, etnološki ipd.

Filmska umetnost – Filmski delavci so ustvarili 30 celovečernih filmov ter 79 kratko- in srednjemetražnih filmov. Distributerji filmov so zagotovili prikaz 32 slovenskih in 356 tujih filmov v kinematografih, skupno so našteli 1,8 milijona gledalcev:

• slovenske filme si je ogledalo 315.084 oseb – posameznega v povprečju 9.846 gledalcev,
• tuje filme pa 1.529.346 oseb – vsak film torej v povprečju 4.296 gledalcev.

Značilni poklici v kulturi – Med zaposlenimi in samozaposlenimi je bilo konec leta 16.086 oseb, ki so opravljale enega od dvajsetih značilnih poklicev s področja kulture. Toliko jih je bilo namreč takrat vpisanih v Statistični register delovno aktivnega prebivalstva. 62,7 % teh oseb je bilo zaposlenih, 37,3 % pa samozaposlenih.

Kultura po dejavnostih – Kulturne dejavnosti v širšem pomenu – t. i. kulturno-kreativni sektor (KKS) – pa dajejo kruh še osebam s poklici, ki jih ne prištevamo med značilne za kulturo. Konec leta 2022 je bilo v teh dejavnostih zaposlenih ali samozaposlenih 28.792 oseb, kar je predstavljalo okrog 3 % vseh delovno aktivnih oseb v Sloveniji.

Koliko denarja namenimo za kulturo?

Država je v 2022 namenila za kulturo – tj. za delovanje knjižnic, muzejev, galerij, gledališč, za koncertno, odrsko in filmsko produkcijo, spomenike in spominske hiše, kulturna praznovanja, subvencije umetnikom, za storitve radia, televizije in založništva – skupno 539 milijonov evrov. Celotni izdatki države za kulturo so torej znašali 256 evrov na prebivalca, posameznik pa je za kulturo porabil v povprečju 218 evrov./LN/Vir:SURS/

Izdatki za kulturo v Sloveniji

	Izdatki države za kulturo (mio. EUR)	Izdatki države za kulturo (% BDP)	Izdatki države za kulturo (EUR na preb.)	Izdatki gospodinjstev in NPISG* (EUR na preb.)
2013	428,8	1,2	208	157
2014	418,1	1,1	203	167
2015	414,6	1,1	201	191
2016	392,9	1,0	190	197
2017	410,6	1,0	199	196
2018	429,5	0,9	207	201
2019	450,7	0,9	216	218
2020	450,5	1,0	215	177
2021	523,1	1,0	248	204
2022	539,0	0,9	256	218