Ljubljana, 23. februar 2024 – Včeraj, 22. februarja, je Ministrstvo za solidarno prihodnost sporočilo, da je v sodelovanju z Zbornico za arhitekturo in prostor Slovenije – https://www.e-prostor.gov.si/ pripravilo natečaj za iskanje najprimernejše rešitve nadomestitvenih stanovanjskih stavb za poplavljence, ki so jim katastrofalne poplave leta 2023 uničile domove.
Zanimivo, da se je s tem področjem zdaj začelo ukvarjati tudi Ministrstvo za solidarno prihodnost, ki z njegovim osnovnim delovanjem nima veliko skupnega, še manj, da bi to bila njegova prioritetna naloga. Namreč, to t. i. “dodatno” ministrstvo je Golobova vlada ustanovila zato, da opravlja – citiramo: “Na Ministrstvu za solidarno prihodnost opravljamo naloge iz pristojnosti, ki se nanašajo na področje dolgožive družbe, dolgotrajne oskrbe, dostopnosti teh storitev in deinstitucionalizacije. Pristojni smo tudi za področje ekonomske demokracije ter vključevanje zaposlenih v lastništvo, upravljanje in dobiček podjetij, zadružno organiziranje in izvajanje drugih modelov demokracije na delovnem mestu. Zagotavljali bomo gradnjo in dostopnost mreže neprofitnih, kakovostnih in varnih najemnih stanovanj, spodbujamo razvoj stanovanjskih zadrug in drugih neprofitnih stanovanjskih organizacij, obravnavamo brezdomstvo in preprečujemo stanovanjske stiske”.
V javni objavi, ki so jo objavili včeraj, 22. februarja, zapišejo – »Primarni namen natečaja, ki se zaključi 21. marca 2024, je zagotoviti ljudem, prizadetim v poplavah, dostopen in kakovosten nadomestitveni dom, ki bo čim hitreje na voljo za vselitev. Na Ministrstvu za solidarno prihodnost smo se za razpis natečaja odločili na podlagi ugotovitve, da na trgu ni bilo ustrezne ponudbe, ki bi v danih okoliščinah odgovarjala na potrebe ljudi po kakovostnem novem domu. Vzporedno s tem smo upoštevali tudi razvojno komponento, saj se zavedamo, da popoplavna obnova ponuja tudi priložnost za okoljsko ustreznejše rešitve v prostoru.
Z natečajno zamejitvijo, ki predvideva hiše ustrezne velikosti glede na potrebe in izborom stavbnih tipologij, ki se učinkoviteje umeščajo v prostor bomo omogočili boljšo, trajnejšo rabo prostora. S tem na ministrstvu zasledujemo načelo, da bomo s projekti gradnje nadomestitvenih stanovanjskih stavb, katerih rešitve bodo izbrane v okviru natečaja, v kar največji meri zmanjšali vpliv na okolje. Nadomestitvene stanovanjske stavbe, ki bodo racionalne po površini in se bodo v največji meri prilagajale zahtevam ljudem, bodo upoštevale tudi regionalne značilnosti in posebnosti mikrolokacije.
Lastniki hiš, uničenih v poplavah, ki jih bo predvidoma treba odstraniti (takih objektov je 348), imajo sicer na voljo štiri možnosti; da se preselijo v stanovanje ali hišo, ki je že zgrajena, da od države kupijo nadomestno nepremičnino, da prejmejo odškodnino ali da se odločijo za nadomestitveno gradnjo. Po prvih odzivih ocenjujemo, da se bo velik delež odločil za nadomestitveno gradnjo.
V natečajnih pogojih so določeni naslednji tipi nadomestitvenih gradenj: enostanovanjska hiša, dvostanovanjska hiša, dvojček in vrstna hiša. Stavbe, ki bodo imele od 80 do 122 kvadratnih metrov uporabne bivalne površine, morajo biti načrtovane tako, da jih bodo lahko ljudje s preprostimi posegi nadgradili in prilagodili svojim potrebam.
Po končanem natečaju bo razpisna komisija izbrala najustreznejše rešitve. Na podlagi izbranih rešitev se bodo začela izvajati javna naročila, v vmesnem času pa se bo za gradnjo nadomestitvenih objektov, kjer bo to potrebno, razvijalo nove prostorske izvedbene akte, ki bodo omogočali umeščanje v prostor. Pri umeščanju v prostor in izbiri lokacij se bo upoštevalo načela trajnostnega upravljanja s prostorom. Zmagovalne rešitve bodo objavljene v posebnem katalogu. Namen kataloga je, da ljudem na nazoren način predstavi različne zasnove in možnosti pri izbiri novega doma«.
A ni zanimivo, da se ob vseh institucijah, zdaj v to področje vmešava še Ministrstvo za solidarno prihodnost, medem, ko se ve, da ima predsednik vlade na voljo druga ministrstva in tudi posebnega državnega sekretarja in vodjo službe vlade za obnovo po poplavah in plazovih Boštjana Šefica.
Ob tem je zanimivo, da doslej na vladni strani, kjer predstavljajo kako se lotevajo celovite obnove in ukrepov za sanacijo in nadgradnjo infrastrukture ter vseh oblik nadaljnje pomoči prizadetim Ministrstva za solidarno prihodnost ni zaznati.
Čudno, mar ne? Ali pa se spet drobi izvedba, da ne bo moč ugotoviti, kdo je odgovoren, da bi stvari bile čimprej urejene. /LN/Vir za objavo – javna objava Ministrstvo za solidarno prihodnost/