London, 27. marec 2024 — Ko poroča VOA je britansko sodišče razsodilo, da Juliana Assangea ni mogoče izročiti Združenim državam zaradi obtožb vohunjenja, razen če ameriške oblasti zagotovijo, da ne ta ne bo obsojen na smrtno kazen. To je delni pravi uspeh ustanovitelja WikiLeaksa, ki ZDA želijo zato, ker objavil več tisoč tajnih ameriških dokumentov, ki branijo tudi politiko ZDA.
Dva sodnika višjega sodišča sta dejala, da bosta Assangeu ugodila novi pritožbi, razen če ameriške oblasti v treh tednih ne bodo zagotovile, kaj se bo z njim zgodilo. Sodba pomeni, da se bo pravna saga Assanga, ki se vleče že več kot desetletje, nadaljevala saj ta ostaja v londonskem strogo varovanem zaporu Belmarsh, kjer je preživel zadnjih pet let.
Sodnika Victoria Sharp in Jeremy Johnson sta dejala, da morajo ZDA zagotoviti, da bo Assangeu, ki je Avstralec, “zagotovljena enaka zaščita prvega amandmaja kot državljanom Združenih držav in da smrtna kazen ne bo izrečena.”
Sodniki so pravijo, da če bodo ZDA vložile nova zagotovila, “bomo strankam dali priložnost, da predložijo nadaljnje pripombe, preden sprejmemo dokončno odločitev o prošnji za dovoljenje za pritožbo.” Sodniki so še sporočili se bo sojenje nadaljevali 20. maja, če bodo ZDA predložile omenjena zagotovila.
Assangeovi podporniki pa pravijo, da je Assange, zaščiten s prvim amandmajem, ki je razkril zlorabe ameriške vojske v Iraku in Afganistanu, kar je bilo v javnem interesu. Pravijo tudi, da je njegov pregon politično motiviran in da Assange v ZDA ne bo deležen poštenega sojenja.
Kot je znano je 52-letni Assange, avstralski računalniški strokovnjak, ki je bil v ZDA obtožen, ker je Wikileaks leta 2010 objavil več sto tisoč zaupnih dokumentov.
Ameriški tožilci trdijo, da je z obveščevalno analitičarko ameriške vojske Chelsea Manning, za ZDA obtožujoče podatke pridobil iz baz računalnikov Pentagona in tako prišel do tajnih diplomatskih depeš in vojaških datotek o vojnah v Iraku in Afganistanu. Assange se sooča s 17 obtožbami vohunjenja in eno obtožbo zlorabe računalnika.
Če bo obsojen, pravijo njegovi odvetniki, bi lahko bil obsojen na 175 let zapora, čeprav so ameriške oblasti dejale, da bo za nekatere obtožbe prejel le nižje kazni.
Assangeove pravne težave so se začele leta 2010, ko so ga aretirali v Londonu na zahtevo Švedske, ki ga je želela zaslišati glede obtožb o posilstvu in spolnem napadu dveh žensk. Leta 2012 je Assange zavrnil varščino in poiskal zatočišče na ekvadorskem veleposlaništvu.
Odnos med Assangeom in njegovimi gostitelji se je sčasoma poslabšal in aprila 2019 je bil izseljen z ekvadorskega veleposlaništva. Britanska policija ga je leta 2012 takoj aretirala in zaprla zaradi kršitve varščine. Švedska je novembra 2019 opustila preiskave spolnih zločinov, ker je preteklo toliko časa.
Kot je znajo je sodnik okrožnega sodišča Združenega kraljestva leta 2021 zavrnil zahtevo ZDA za izročitev Assangea z utemeljitvijo, da bi se ta verjetno ubil, če bi bil zaprt v ameriškem zaporu. Višja sodišča so to odločitev razveljavila, potem ko so od ZDA prejela zagotovila glede njegovega zdravljenja. Britanska vlada je junija 2022 podpisala odredbo o izročitvi.
Stella Assange, žena Juliana Assangea pravi, da ustanovitelja WikiLeaksa preganjajo zato, ker je razkril zasnovo vojnih aktivnosti in s tem posredno izgubo veliko človeških življenj./
Stella Assange, žena Juliana Assangea pravi, da ustanovitelja WikiLeaksa preganjajo zato, ker je razkril zasnovo vojnih aktivnosti in s tem posredno izgubo veliko človeških življenj./LN/Vir za objavo Voa/Foto: cpj.org/