Praga, 28. marec 2024 – Kot so sporočili iz Društva pisateljev Slovenije je danes, 28. marca, v Pragi potekala slovesnost ob odprtju spominske plošče Zofki Kveder ( * 22. april 1878, Ljubljana, † 21. november 1926, Zagreb), slovenski pisateljici, publicistki in prevajalki.
Obeležje je v sodelovanju z Veleposlaništvom Republike Slovenije v Pragi postavilo Društvo slovenskih pisateljev na pobudo Cvetke Bevc, dr. Alenke Jensterle Doležal in dr. Katje Mihurko. Zofka Kveder je v Pragi živela med letoma 1900 in 1906, v hiši na ulici Kamenická 656/56 v Pragi 7, kjer bo odslej nameščena spominska plošča, pa je avtorica živela v letih 1904 in 1905.
Zofka Kveder je prva slovenska pisateljica, ki se je preživljala le s pisateljevanjem, prevajanjem in urednikovanjem. Pisala je tudi v nemškem in hrvaškem jeziku ter sodelovala pri številnih nemških, hrvaških in čeških časnikih. Po njeni zaslugi so bila v tuje jezike prevedena tudi dela slovenskih avtorjev tistega časa.
Ob odkritju spominske plošče so spregovorile veleposlanica mag. Tanja Strniša, v imenu Društva slovenskih pisateljev članica upravnega odbora Mirana Likar Bajželj ter dr. Katja Mihurko, vodilna raziskovalka Zofke Kveder, profesorica na Fakulteti za humanistiko Univerze v Novi Gorici in vodja slovensko-češkega projekta »Transformacije intimnosti v literarnem diskurzu slovenske moderne (1890-1920)« v katerem je Zofki Kveder posvečene veliko raziskovalne pozornosti. Odkritja so se udeležili tudi predsednik Društva slovenskih pisateljev Dušan Merc, podpredsednik Marij Čuk, dr. Alenka Jensterle Doležal, predavateljica slovenske književnosti na Filozofski fakulteti Karlove univerze v Pragi, predstavniki kulturnega oddelka Prage 7 ter v Pragi in na Češkem živeči Slovenci ter drugi.
Veleposlanica mag. Tanja Strniša je ob odkritju plošče Zofki Kveder poleg njenih izjemnih literarnih presežkov, s katerimi se je uvrstila v nacionalno zbirko Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev, izpostavila tudi pisateljičin boj za boljši položaj žensk v družbi: »Težka življenjska pot, po kateri je hodila Zofka Kveder, ni zaznamovala zgolj njene literarne zapuščine, temveč jo je oblikovala tudi kot vztrajno borko za pravice žensk. To je bil njen način življenja, njeno sporočilo, ki ga je potrebno slišati večkrat, tudi v današnjem času.«
Dr. Katja Mihurko, ki je tudi urednica Zbranega dela Zofke Kveder, je povedala: »Na Kamenicki je imela Zofka Kveder to, kar je dobri dve desetletji kasneje Virginia Woolf opredelila za osnovni pogoj, da ženska lahko svobodno ustvarja: imela je lastno sobo in lasten vir dohodka. Uresničila je svojo željo po pisateljski karieri, ljubezni in materinstvu, kar je še danes za marsikatero avtorico izziv ali zgolj želja. Četudi se danes in tukaj zdi, da sta za pisateljice lastna soba in lasten dohodek nekaj samoumevnega, temu ni tako ne v razvitem svetu in še manj na prostorih, kjer se ženske še vedno borijo za osnovne pravice. Zato moramo ohranjati spomin na Zofko Kveder kot umetnico in kot bojevnico za ženske pravice.«/LN/Vir za objavo s.z. – DSP/ Tudi naslovna fotografija/