Slovenija, 7. april 2024 – V letu 2024 praznujemo 76. obletnico obstoja Svetovne zdravstvene organizacije in 101. obletnico slovenskega Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) in 7. aprila svetovni dan zdravja.
Svetovni dan zdravja je lahko tudi pomemben trenutek za razmislek o lastnem zdravju. Zato so pri Statističnem uradu RS pripravi pregled zdravstvenega stanja v Sloveniji, a velja dodati, da objavljeni podatki zajemajo obdobje leta 2022.
Osnovna ugotovitev
Leta 2022 je povprečno sedem prebivalcev Slovenije od desetih, starih 16 let ali več, ocenilo, da je njihovo splošno zdravstveno stanje dobro ali zelo dobro, kar je bilo enako povprečju EU-27. Ženske so bile v povprečju na bolniškem dopustu približno 27 koledarskih dni, moški približno 9 dni manj.
Kako smo v letu 2022 ocenjevali svoje zdravje?
Povprečno sedem prebivalcev držav članic EU-27 od desetih (starih 16 let ali več) je v letu 2022 menilo, da je njihovo splošno zdravstveno stanje dobro ali zelo dobro. Delež teh prebivalcev je bil najvišji na Irskem (80,1 %), sledila sta Ciper (77,8 %) in Grčija (77,2 %), najnižji pa v Litvi (48,1 %) in drugi najnižji na Portugalskem (49,5 %). V Sloveniji je bilo takšnega mnenja 67,8 % prebivalcev, kar je bilo enako povprečju EU-27.
V povprečju lahko pričakujemo okoli 65 let zdravega življenja
Prebivalci Slovenije, rojeni leta 2021, lahko v povprečju pričakujejo 78 let življenja, od tega 82 % brez večje oviranosti (tj. 64 let), prebivalke pa 84 let, od tega 80 % brez večje oviranosti (tj. 67 let). Dečki, rojeni v 2021, lahko pričakujejo najdaljše obdobje življenja brez oviranosti, če prebivajo v primorsko-notranjski regiji. Podobno velja za dekleta, rojena v istem letu, ki živijo v gorenjski regiji.
Porast števila posvetovanj z zdravnikom po telefonu ali e-pošti
Leta 2022 je bilo med celotno populacijo prebivalcev v zdravstvenem varstvu na primarni ravni opravljenih 1,2 milijona preventivnih in 6,6 milijona kurativnih obiskov. Skupno število obiskov se je v tem letu povečalo predvsem zaradi porasta svetovanj po telefonu ali e-pošti, tako je bilo opravljenih skoraj 2,2 milijona svetovanj ali 39-krat toliko kot v 2017.
V povprečju na bolniškem dopustu 22 koledarskih dni
Leta 2022 so bile ženske v povprečju na bolniškem dopustu približno 27 koledarskih dni, moški približno 9 dni manj. Ženske so bile bolniško odsotne večkrat, vendar je posamezna odsotnost trajala krajše časovno obdobje kot pri moških. V povprečju so bile tako ženske kot moški največ dni bolniško odsotni v koroški statistični regiji, najmanj pa v osrednjeslovenski statistični regiji.
Polovica (do)plačil namenjena zdravilom in medicinskim pripomočkom
Potrošnja gospodinjstev za zdravstvene storitve v obliki doplačil in samoplačništva (tu niso upoštevani izdatki za prostovoljna zdravstvena zavarovanja) je leta 2021 znašala okoli 638 milijonov EUR. Največ denarja smo porabili za zdravila in medicinske pripomočke (50 %). Sledili so izdatki za ambulantne kurativne obravnave (44 %), pri čemer so zobozdravstvene storitve predstavljale 12-odstotni delež vseh sredstev neposredno iz žepa.
Zaradi staranja prebivalstva vse bolj narašča število prejemnikov storitev dolgotrajne oskrbe
Izdatki za dolgotrajno oskrbo starostno obnemoglih, bolnih in invalidnih oseb so v 2021 znašali 741 milijonov EUR in so se v primerjavi z letom prej zvišali za 9 %. Iz javnih virov se jih je financiralo 77 % in iz zasebnih virov 23 %. Storitve dolgotrajne oskrbe je prejemalo okoli 72.200 oseb ali na letni ravni približno 1.900 več. Največji delež teh oseb, 38 %, je omenjene storitve prejemalo na domu, 30 % pa v institucijah.
Poznate pojasnilno dolžnost zdravnika?
Pacientova avtonomija odločanja o lastnem zdravljenju je zagotovljena s pravico do seznanjenosti z informacijami o zdravljenju. Na to pravico pa se veže t. i. pojasnilna dolžnost zdravnika. Zdravnik namreč odškodninsko ne odgovarja zgolj zaradi napak pri izvajanju zdravljenja v smislu kršitev pravil stroke, temveč lahko odškodninsko odgovarja tudi v primeru, ko ni na primeren način opravil svoje pojasnilne dolžnosti. Po definiciji gre za dolžnost zdravnika, da na ustrezen način v primernem obsegu pojasni vse bistvene okoliščine o posegu.
Pacient mora biti obveščen o:
- zdravstvenem stanju,
- verjetnem razvoju ter posledicah bolezni ali poškodbe,
- cilju, vrsti, načinu izvedbe zdravljenja,
- verjetnosti uspeha in pričakovanem izidu medicinskega posega,
- možnih tveganjih, stranskih učinkih, negativnih posledicah in drugih neprijetnostih,
- posledicah opustitve posega,
- morebitnih drugih možnostih zdravljenja in o zdravljenju, ki v Republiki Sloveniji ni dosegljivo ali pa ga obvezno zdravstveno zavarovanje ne krije.
Pomembno je poudariti tudi, da ne gre zgolj za zdravnikovo enkratno dolžnost, ampak za nepretrgan proces, ki spremlja zdravnika v odnosu do pacienta ves čas poteka zdravljenja.
Po Zakonu o pacientovih pravicah mora v primeru bolj invazivnih posegov pojasnilno dolžnost opraviti točno tisti zdravnik, ki bo opravil ta medicinski poseg, v izjemnih okoliščinah pa zdravnik, ki je enako usposobljen za točno ta medicinski poseg.
Pri drugih posegih velja, da lahko zdravnik del pooblastil, ki izhajajo iz pojasnilne dolžnosti, prenese tudi na svoje sodelavce.
Nujnost posega
V nujnih primerih, ko s posegom ne moremo ali ne smemo odlašati (najbolj tipičen primer bi bil reševanje življenja pacienta), je pojasnilna dolžnost seveda ožje opredeljena. V najbolj urgentnih primerih informiranje sploh ni mogoče.
Izčrpnejša pojasnila
Ta se zahtevajo pri medicinsko neindiciranih posegih (na primer lepotne operacije), novih tehnikah zdravljenja, novih diagnostičnih metodah in pri posegih s trajnimi škodnimi posledicami.
Izjeme od pojasnilne dolžnosti
Po Zakonu o pacientovih pravicah se pacientu sme izjemoma zamolčati podatke o njegovem zdravstvenem stanju, če zdravnik oceni, da bi mu obvestilo lahko povzročilo resno zdravstveno škodo.
Če je pacient sposoben odločati o sebi in izrecno oz. eksplicitno zahteva, da želi biti o svojem zdravstvenem stanju v celoti obveščen, pa ga mora zdravnik obvestiti o vsem, tudi če meni, da pacientu lahko nastane določena zdravstvena škoda./LN/Vir za objavo SURS/ZPS/