Slovenija/Svet, 22. april 2024 – Dan Zemlje je letni dogodek, ki se praznuje 22. aprila, ko se odvijajo dogodki za osveščanje glede varovanja okolja na Zemlji. Prvi dan Zemlje je bil obeležen 22. aprila 1970. Danes pa koordinira globalna mreža dneva Zemlje. Dogodek vsakoletno praznujejo v več kot 192 državah.

Leta 1969 je na Unescovi konferenci v San Franciscu, mirovni aktivist John McConnell predlagal dan spomina na Zemljo, ki bi se praznoval na prvi pomladni dan 21. marca 1970. Ta dan je bil kasneje potrdil Generalni sekretar OZN U Thant. Mesec dni kasneje je ameriški senator Gaylord Nelson proglasil dan Zemlje na 22. april 1970.

Nelson je bil kasneje odlikovan s predsedniško medaljo za svobodo. 22. aprila so dogodek praznovali večinoma po Združenih državah, dokler ni Denis Hayes leta 1990 dogodek razširil na globalno raven v 141 državah. Veliko skupnosti praznuje dan Zemlje ves teden, ko se vrstijo dogodki, povezani z varovanjem okolja.

Generalna skupščina Združenih narodov je leta 2009 na predlog bolivijske vlade 22. april razglasila za mednarodni dan matere Zemlje.

Geslo letošnjega svetovnega dneva Zemlje je Planet proti plastiki. Poziva k zmanjšanju uporabe plastike v dobro zdravja ljudi in planeta. Med zahtevami je tako 60-odstotno zmanjšanje proizvodnje plastike do leta 2040 s končnim ciljem zagotoviti prihodnost brez plastike za prihodnje generacije.

Večino nastale odpadne plastike recikliramo

Leta 2022 je v državi nastalo 63.000 ton odpadne plastike, recikliranih pa je bilo 72.000 ton. Večja količina reciklirane plastike v primerjavi z nastalo v letih 2021 in 2022 je predvsem posledica recikliranja dela odpadne plastike, nastale v 2020, deloma pa tudi povečanega uvoza le-te.

Več odpadne plastike uvozimo, kot izvozimo

V Slovenijo je bilo leta 2022 uvožene 107.000 ton odpadne plastike, izvozili pa smo je 92.000 ton. Največja količina, 60.000 ton ali več kot polovica, je bila uvožena iz sosednje Italije, največ pa smo je izvozili v Turčijo, 25.000 ton ali približno četrtino.

Manj emisij TGP na prebivalca kot v EU

V Sloveniji je leta 2022 nastalo 12,4 milijona ton emisij toplogrednih plinov (TGP) v ekvivalentu CO2 ali 5,9 tone na prebivalca. Povprečje na ravni EU je znašalo 6,5 tone na prebivalca, največjo količino so izmerili na Danskem in v Luksemburgu (12,4 oz. 12,1 tone), najmanjšo pa na Malti, sledila je Švedska (3,7 oz. 4,0 tone).

Tekoči izdatki za varstvo okolja vse večji

Za varstvo okolja je bilo v 2022 namenjenih 409 milijonov EUR investicij ali 0,81 % BDP. To je bilo na letni ravni za 58 milijonov EUR ali 0,14 odstotne točke več. Tekoči izdatki za varstvo okolja so se prav tako povečali, in sicer so od leta 2018 zrasli s 595 na 831 milijonov EUR ali z 1,30 na 1,65 % BDP.

Med okoljskimi davki največ davkov na energijo

Z okoljskimi davki je bilo v 2022 zbranih nekaj več kot 1,6 milijarde EUR ali približno enako kot v letu pred tem. Največji delež so predstavljali davki na energijo, približno 1,4 milijarde EUR (ali 84,1 % vseh okoljskih davkov), medtem ko je bilo z davki na promet zbranih 204 milijone EUR (12,5 %), z davki na onesnaževanje in rabo naravnih virov pa skupno 55 milijonov EUR (3,4 %)./LN/Vir za objavo SURS/

In še dodatek ob Dnevu Zemlje, če bi v Sloveniji bili brez avtomobilov – Poskusite si predstavljati dan brez svojega avtomobila: odhod na delo, nakupovanje, vsakodnevne obveznosti, vse z uporabo izključno javnega prevoza. Zveni zapleteno?

Zdaj pa si predstavljajte tišino, prazna parkirišča, čistejši zrak in prostornejše ulice. Ljudje več hodijo, mesta postajajo bolj zelena, otroci pa se varno igrajo. Privlačno, kajne?

Predstavljajte si, kaj bi se zgodilo, če bi vse avtomobile v Sloveniji za eno leto zamenjali z avtobusi. Čeprav gre za utopični scenarij – kako bi to vplivalo na okolje in emisije toplogrednih plinov? Kaj bi se še spremenilo?

Po podatkih ACEA je bilo leta 2022 na slovenskih cestah skupno 1,221,702 avtomobilov, po Eurostatu pa je v slovenskih vozilih v povprečju potovalo 1,2 osebe. To pomeni, da je nekaj več kot 1,2 milijona avtomobilov letno prevažalo 1,44 milijona potnikov.

Glede na te podatke se je porajalo preprosto vprašanje – koliko avtobusov bi bilo potrebnih, da bi nadomestili vse avtomobile na slovenskih cestah v enem letu?

Če upoštevamo, da ima povprečen avtobus 50 sedežev, to pomeni, da bi 1 avtobus nadomestil kar 42 avtomobilov.

To pomeni, da bi 45,900 avtobusov lahko nadomestilo vse avtomobile, ki vozijo po Sloveniji v enem letu.

To bi pomenilo drastično zmanjšanje emisij CO2, znatno izboljšanje kakovosti življenja, zmanjšanje hrupa v urbanih okoljih in zmanjšanje porabe goriva na letni ravni, kar prispeva k zmanjšanju odvisnosti od fosilnih goriv in spodbuja trajnostnejši prometni sistem.

Izraženo v odstotkih, če bi vse avtomobile v Sloveniji zamenjali z avtobusi, bi prišlo do zmanjšanja:

• Onesnaženja zraka za 85%

• Prometnega hrupa za 97%

• Porabe goriva za 90%

Ista količina CO2, kot jo proizvedejo vsi avtomobili v Sloveniji, bi bila proizvedena tudi s 6,324 drevesi. To primerjanje kaže, koliko prostora v atmosferi bi sprostili za naravne procese, ki prav tako proizvajajo CO2, vendar so koristnejši za okolje.

Prav tako bi isto količino CO2 proizvedlo recikliranje 527 ton aluminija, kar je proces pomemben za ohranjanje virov in zmanjševanje odpadkov.

Še en primer je delovanje 2,570,540 solarnih panelov, ki bi prav tako rezultiralo v isti količini emisij CO2, vendar s koristnim izidom proizvodnje obnovljive energije.

Vizija Slovenije brez avtomobilov za eno leto je več kot utopija; to je spodbuda za preizpraševanje naših prevoznih navad.

Čeprav popolna zamenjava osebnih avtomobilov z javnim prevozom ni realna, lahko celo majhne spremembe prinesejo velike koristi, od zmanjšanja emisij CO2 do tišjih in čistejših mest.

Ta scenarij poudarja pomembnost javnega prevoza pri ustvarjanju trajnostne prihodnosti in nas spodbuja k korakom proti temu cilju, s čimer izboljšujemo kakovost življenja na našem planetu.

To raziskavo so izvedle platforme GetByBus.com in GetByFerry.com. /avtorstvo dela te objave getbybus.com/ To so platforme za nakup avtobusnih in trajektnih kart s sedežem v Splitu. Redno objavljajo članke o priljubljenih destinacijah in se ukvarjajo z raziskavami aktualnih tem, povezanih s prevozom in potovanji/.