Slovenija, 24. april 2024 – Ali ste vedeli, da globalno gledano vržemo stran toliko hrane, kot je pridelamo na pridelovalni površini, veliki za kar 635 Slovenij? No, to pa ste zagotovo slišali, da medtem po različnih delih sveta zaradi lakote umira na milijone ljudi, v razvitih državah, kjer imamo svežo in poceni hrano vedno na voljo, pa med odpadke odvržemo ogromne količine tako nekoliko pretečene ali celo sveže hrane. In zakaj ta uvod? Zato, ker je 24. april, torej jutri, slovenski dan brez zavržene hrane.

Prebivalec Slovenije zavrgel nekaj več kot 70 kg hrane

Slovenski dan brez zavržene hrane letos poteka četrtič. V Sloveniji je leta 2022 nastalo nekaj manj kot 151.000 ton odpadne hrane. 40 % te količine je bilo užitne, preostanek pa so obsegali neužitni deli, kot so kosti in koščice, olupki ter jajčne in druge lupine oz. luščine. Prebivalec Slovenije je v povprečju zavrgel 72 kg hrane.

Največ odpadne hrane nastalo v gospodinjstvih

V opazovanem letu je največ odpadne hrane nastalo v gospodinjstvih, 47 %. Sledili so gostinstvo in strežba hrane s 37 %, trgovina z živili z 9 % in proizvodnja hrane s 7 %.

Večina odpadne hrane je bila predelana aerobno v kompostarnah in anaerobno v bioplinarnah, v vsakih po 39 %. V obratih za mehansko-biološko obdelavo (MBO) mešanih komunalnih odpadkov se je pred odlaganjem biološko stabiliziralo 21 % odpadne hrane. Manj kot 1 % celotne količine pa je bil obdelan na druge načine (npr. sežig, ponovno rafiniranje olja in drugi postopki biološke predelave).

V zadnjih letih nizka samooskrba s sadjem

Leta 2022 je bila Slovenija 86-odstotno samooskrbna z mesom, 72-odstotno z žiti, 39-odstotno z zelenjavo, 36-odstotno s krompirjem in 29-odstotno s sadjem (letina sadja je močno odvisna od vremenskih razmer in se zato med leti precej spreminja). V primerjavi z letom 2002 se je samooskrba z žiti zvišala za 9 odstotnih točk, upadle pa so stopnje samooskrbe pri zelenjavi (za 3 odstotne točke), mesu (11 o. t.), sadju (30 o. t.) in krompirju (49 o. t.).

Za hrano okoli 15 % vseh izdatkov za življenjske potrebščine

Gospodinjstva v Sloveniji so leta 2022 za nakup hrane v povprečju porabila skoraj 3.700 EUR ali 15,2 % vseh izdatkov za življenjske potrebščine. Največ sredstev so namenila za meso in mesne pripravke (831 EUR), sledili so izdatki za žita in žitne izdelke (641 EUR) ter za predpripravljeno hrano (500 EUR).

Hrana dražja za skoraj odstotek

Marca letos je bila hrana za 0,8 % dražja kot pred letom dni. Najbolj so se zvišale cene sadja, za 8,9 %, najbolj pocenila pa so se olja in maščobe, 9,7 %./LN/Vir za objavo SURS/